Glede onesnaženosti najbolj problematični porečji Meže in Drave

Agencija RS za okolje (Arso) je izvedla vzorčenje na 21 mestih. Vzorce so odvzeli na porečjih rek, kjer je bilo ob poplavah največ škode, in sicer Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Meže, Drave, Savinje in Mure. Na vseh merilnih mestih so odvzeli vzorce sedimentov in tal, na katera se je sediment naknadno naložil, ter opravili analizo vsebnosti kovin in mineralnih olj.

Rezultati kažejo, da je bil z izjemo porečij Meže in Drave sediment neonesnažen, se je pa na nekaterih območjih, kot recimo na območju ljubljanskih Sneberij, Litije in Celja, pokazalo, da so bila tla onesnažena že pred poplavami, a ni šlo za preseganje kritičnih vrednosti.

Po besedah Janje Turšič z Arsa se je tako z vidika sedimentov kot prvotnih tal kot najbolj problematično pričakovano izkazalo porečje Meže in tudi Drave. Gre za onesnaženost s svincem, kadmijem in cinkom. Na nekaterih mestih so bistveno presežene kritične vrednosti. Najbolj je problematična lokacija Poljana na meji med občinama Mežica in Prevalje, kjer so izmerili za večkrat preseženo kritično vrednost kadmija.

Na Arsu so ugotovili, da je v Črni na Koroškem sediment manj onesnažen od prvotnih tal. Na območju Mežice in Žerjava so vrednosti v sedimentu primerljive z vsebnostjo v prvotnih tleh. Na območju Prevalj in Dravograda pa so za večino problematičnih kovin v sedimentu izmerjene višje vrednosti kot v prvotnih tleh. Onesnaženost se je iz Zgornje Mežiške doline prenesla tudi v spodnji del in naprej po reki Dravi.

Tanja Bolte z ministrstva za okolje, podnebje in energijo je povedala, da so najprej pristopili k zbiranju podatkov, kje občine odlagajo mulj in koliko ga je. Locirali so vse lokacije, treba bo ugotoviti, ali gre za nevarne odpadke ali ne, saj bo od tega tudi odvisno, kje in kako se ga bo skladiščilo.

Pristojni med ključnimi ukrepi izpostavljajo mokro čiščenje površin, da se zmanjša prašenje v okolju. Ta ukrep skladno z interventnim zakonom že poteka. Med ukrepi, ki bodo del zakona o obnovi in naj bi zajeli pet koroških občin, pa predvidevajo še stabilizacijo tal in preprečevanje prašenja, varna mesta za vrtnarjenje, pa tudi vnovično preplastitev cest.

Med predvidenimi ukrepi je še dodeljevanje subvencij za zagotovitev varovalne prehrane javnim vzgojno-izobraževalnim in drugim zavodom. Še naprej bodo izvajali monitoring okoljskih parametrov.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) načrtujejo tudi razširitev programa spremljanja obremenitve triletnih otrok s svincem na celotno porečje reke Meže.