Glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa smo v evropskem vrhu

S prihodom pomladi se prične tudi povečana nevarnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Slovenija sodi med države z visoko verjetnostjo okužbe, daleč najpogostejša je pri nas lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis. 

In medtem ko je borelioza razširjena po vsej Sloveniji, je klopov, okuženih s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Strokovnjaki tako opozarjajo na previdnostne ukrepe. 

Z ustrezno zaščito z oblačili in repelenti lahko možnost okužbe zmanjšamo 

Letno v Sloveniji zabeležimo 6000 novih primerov borelioze in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu. Samo v letu 2017 je zaradi lymske borelioze zbolelo 4534 oseb. 

Cepiva ni, a lahko z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov, možnost okužbe pomembno zmanjšamo, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. 

Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki, zdravljenje pa je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke. 

Približno en odstotek obolelih umre

Zaradi klopnega menigoencefalitisa sta v letu 2017 zboleli 102 osebi. Gre za resno virusno vnetje osrednjega živčevja, prva faza bolezni se prične približno teden do 14 dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. 

Slovenija sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, so razširjeni skoraj po vsej Sloveniji. Strokovnjaki opozarjajo, da je glede na možnost okužb in razširjenost klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji, cepljenih še vedno premalo ljudi, cepljenje pa priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih še pred aktivnostjo klopov, torej pred pričetkom toplejšega obdobja, še pravijo pri Nijz. 

Z virusom se sicer lahko okužijo tudi domače živali, kot so koze, ovce in krave. Te pa lahko izločajo virus v svojem mleku, z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov pa se okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka. 

Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza. Bolezenske težave so dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju kopnega meningoencefalitisa, v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom.