Glede na ceno pšenice se obetajo nove podražitve kruha

Kongresa na Bledu se udeležuje vrsta domačih in tujih strokovnjakov ter številni vodilni predstavniki mednarodnih pekarskih podjetij. Močna udeležba je tudi posledica številnih izzivov, ki pestijo to panogo, je prepričan predsednik združenja AIBI Janez Bojc.

Veriga preskrbe s hrano namreč doživlja pretrese, ki jih občutijo vsi deležniki. Cene energije, osnovnih surovin in embalaže naraščajo, podaljšujejo se tudi dobavni roki. Glavna vprašanja so zato, kako upravljati z velikimi spremembami, poskrbeti za prehransko varnost in obenem zagotavljati trajnostni razvoj.

Kot je pojasnil Bojc, je vojna v Ukrajini izjemno prizadela celotno prehrambeno industrijo, še posebej pa pekarstvo, saj so cene žita šle v nebo. Po njegovem mnenju se ni treba bati, da pekovskih izdelkov ne bi bilo, vprašanje pa je, kakšna bo cena. "En val podražitev je že bil in z gotovostjo lahko rečem, da bodo prihajali še novi valovi, kar po močno udarilo po žepu potrošnika," je dejal.

"Kruh zagotovo bo, cena pa je še vprašljiva"

Predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal je pojasnil, da mlinarji in peki s strahom pričakujejo, kaj se bo dogajalo v naslednjih treh tednih, ko pride žetev. Cene pšenice so ta trenutek najvišje v zgodovini. Poleg tega iz centralne Evrope prihajajo informacije o katastrofalni suši, ki bo prizadela predvsem koruzo, kar bo ustvarilo dodaten pritisk na pšenico, saj bodo rejci živine iskali nadomestno hrano.

"Pred letom in pol smo pšenico dobili po 170 evrov na tono, v tem trenutku te za ceno pod 400 evrov na tono nihče niti ne pogleda," je dejal in dodal, da je povpraševanje izjemno, saj so silosi tako v Sloveniji kot tudi v severni Italiji in na Hrvaškem bolj ali manj prazni. "Kruh zagotovo bo, pšenico bomo kupili, cena pa je še vprašljiva," se Kobal strinja z Bojcem.

Kot je dejal Kobal, bi morala država mogoče razmisliti, če v okviru evropske zakonodaje obstajajo kakšna orodja, da bi čim več slovenske pšenice ostalo v Sloveniji, saj se v Sloveniji pridela skoraj dovolj pšenice za slovenske mline in prehrano, vendar pa jo manj kot polovica ostane v domovini. Kobal ob tem upa, da bodo ob trenutnih pritiskih povpraševanja iz tujine, partnerski odnosi, ki jih je Mlinotest v minulih letih spletel s kmetijskimi podjetji in zadrugami v severovzhodni Sloveniji vzdržali.

Opozoril tudi, da ogromno podjetij še nima zagotovljenih zakupov energije, pri čemer so cene elektrike znova ponorele. Velike stroške podjetjem ustvarja tudi prilagajanje evropskim zahtevam po uvedbi trajnostnih pristopov, od embalaže do manjše porabe vode. Dviga se tudi strošek dela, saj je mlade v panogo, ki terja nočno delo in delo med vikendi, težko privabiti.

"Če se ne zgodi kakšen čudež, nas zagotovo čaka nova podražitev kruha," je poudaril Kobal, a dodal, da vse podražitve, s katerimi se srečujejo, nikakor ne prelagajo na potrošnike, temveč skušajo čim več narediti na ravni stroškov. Zavedajo se namreč, da lahko pridejo do meje, ko se bodo podražitve odrazile v kupni moči.

Bojc: Prvi ukrep države bi moral biti vsaj enoletno znižanje stopnje DDV

Bojc meni, da bi moral biti prvi ukrep države vsaj enoletno znižanje stopnje DDV. Pritiski na cene se bodo namreč še nadaljevali. Po dvigu cen žita, transporta in energije prihajajo še višji stroški dela. "To je vrtiljak, ki ga je treba čim prej zaustavljati z vsemi orodji - vlada na makro področju in mi v podjetjih na mikropodjetniški ravni," je dejal.

Svojo vlogo morajo odigrati tudi trgovci. Bojc meni, da določitev neke marže ne bi bil ustrezen pristop, saj vsak način prodaje zahteva različen servis in s tem različne stroške. "Mislim pa, da bodo vsi v verigi razumeli, da se moramo boriti za potrošnika. Če ga bomo spravili na beraško palico, to ne bo dobro ne za trgovce, ne za proizvajalce živil. Tako da mislim, da tukaj je ustrezna stopnja odgovornosti med nami vsemi," je ocenil.

Generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ana Le Marechal Kolar verjame, da bodo s primernimi ukrepi lahko pomagali tako kmetijskemu sektorju kot potrošniku. O samih ukrepih sicer še ne more govoriti, saj jih pripravlja delovna skupina na ravni vlade.

Rešitve se iščejo tudi na ravni EU, med drugim glede tega, kako zagotoviti žito iz Ukrajine. Kljub trenutni krizi pa se bo še naprej spodbujajo vlaganja v inovacije, obnove, nove trajnostne pristope ter s tem zeleni prehod in razvoj panoge, je sklenila Le Marechal Kolarjeva.