"Glavni vzrok za tako agresivna vedenja je v nevzgojenosti, v nesprejemanju odgovornosti. Skratka, vzgoja je degradirala na vseh ravneh, kdo v resnici sploh vzgaja v družini? Kdo postavlja pravila in kakšno odgovornost otroci prevzemajo? V največji meri pa bi tudi vzgojno-izobraževalne inštitucije, torej vrtec in šola, morale biti predvsem vzgojne," je izpostavil Sebastjan Kristovič, strokovnjak s področja vzgoje.
Mladi se k nasilju zatekajo tudi pod vplivom vtisov z družbenih omrežij in videoiger, je pa svetovna stroka med krivce za nasilje dodala še enega – verjetnost za agresijo je namreč večja pri osebah, ki živijo s sindromom motenj pozornosti oz. sindromom ADHD.
Po mnenju Kristoviča odgovornosti za nasilna ravnanja ne prevzemajo starši, otroci, pa tudi šole ne. Meni, da je to zato, ker so pod nenehnim pritiskom, ker nimajo te integritete in opolnomočenja, zato da so tudi oni "vzgojno odpovedali". "In mozaik se tako sestavi. Da na nek način, v tem smislu, vlada vzgojna anarhija," je dejal.
Da bi število primerov nasilja, ki se iz kroga vrstnikov nevarno usmerja že proti učiteljem in profesorjem, izniči, pa mora država izobraževalnim institucijam vrniti pedagoško dostojanstvo, nadaljuje Kristovič, in vzgojno integriteto, ki jo pogrešajo predvsem otroci. "To pomeni vzrok in posledica, da lahko sledi neka avtonomna kazen, ne da se vključi ministrstvo in inšpekcija in cela država z mediji, da se spravijo na učitelja, ravnatelja, ki je pravzaprav edini ravnal prav in moralno," je jasen.
Ne samo vzgojni noti, čedalje več pozornosti strokovnjaki pri preučevanju nasilja posvečajo tudi ADHD, torej sindromu motenj pozornosti, ki je v današnjem svetu lahko sokriv za nasilno obnašanje.
"Sposobnost ohranjanja pozornosti na nekem področju je omejena na 10–15 minut in ta zadeva začne upadati, s tem pa narašča hiperaktivnost, ena z drugo pa te pripelje do tega, da nisi več v takšni meri opravilen," pove Matic Novak, strokovnjak s področja ADHD.
Pri takih osebah tudi hitro popustijo zavore pri čustvovanju in odziv prevzame frustracija. Ta se konča z agresijo, ki jo je svetovna stroka začela raziskovati tudi pri zapornikih. "Nekje od 25 do 40 odstotkov zapornikov ima neko težavo na področju, ki se jo lahko uvršča v ADHD," na tem mestu pojasni Novak.
Seveda se tudi vsaka motnja pozornosti pri mladih ne uvršča v ADHD, nadaljuje Novak, bo pa ljudem, ki s tem živijo, v prihodnje treba posvetiti več pozornosti. "Prej ko bodo sami sebe spoznali in ugotovili, kako njihov um deluje in pa kakšne vedenjske vzorce imajo in da jih lahko popravljajo, prej bodo lažje živeli," zaključi Novak.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.