Glavni vzrok smrti risov je krivolov

Pet držav, enajst partnerjev, en cilj: rešitev risov. Tako bi lahko opisali bistvo projekta Life Lynx, ki bo do leta 2024 reševal dinarsko-jugovzhodno alpsko populacijo risa pred izumrtjem. V Sloveniji jih bomo pet naselili na notranjskem oziroma kočevskem in pet na gorenjskem območju.

Trenutna populacija risov v Sloveniji izvira iz zgolj šestih osebkov

Risi so pri nas že izumrli, zato smo jih leta 1973 znova naselili. V sklopu projekta so pripeljali šest zveri iz slovaških Karpatov, je pojasnil raziskovalec in docent oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete Tomaž Skrbinšek: "Naselitev je bila izjemen uspeh. Populacija je rasla, postala je vse številčnejša in se je tudi prostorsko širila. Iz teh primerkov so nastali vsi risi, ki jih imamo danes v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Sloveniji." A ta uspeh na drugi strani pomeni, da so se med seboj začeli pariti tudi sorodniki, je opozoril Skrbinšek. Šest osebkov namreč pomeni, da prva generacija vključuje nesorodstvene vezi, pri drugi se sorodniki že parijo, z vsako nadaljnjo generacijo se stanje slabša. "Tudi v človeški populaciji je incest z razlogom tabu. Razmnoževanje med sorodniki prinaša zelo neugodne posledice. Tako za novorojeni osebek kot pozneje za celotno populacijo. Na plan pridejo skriti, škodljivi geni. Vsak človek in žival v sebi nosi obremenitev s škodljivim genom, ki ga običajno ne vidimo, ker se ne izrazi. Če pa se začnejo pariti bratje in sestre, bratranci, sestrične, iz teh škodljivih genov nastanejo ali genetske bolezni ali preprosto pade uspešnost in preživetje reprodukcije," je razložil Skrbinšek.

Prav to se je zgodilo našim risom. Konec 90. let so strokovnjaki začeli opažati, da jih je vse manj, trend se je nadaljeval. "Genetske raziskave, ki smo jih delali, kažejo, da je bilo do 90. let sokrvje še zmerno. Od druge polovice 90. pa je problem vse bolj in hitreje naraščal. Zato ker efektivna velikost populacije oziroma koliko nesorodnih risov bi se sploh lahko parilo, pada," je Skrbinšek izpostavil problematiko.

Če ne štejemo Goruja, ima slovenska populacija risov najnižjo genetsko pestrost od vseh risov, ki so bili preučevani do zdaj, je zatrdil Skrbinšek. Povprečno parjenje risov v Sloveniji, Hrvaški in Bosni in Hercegovini ima večjo sorodnost, kot če bi se parila brat in sestra. Zato imajo bistveno nižjo možnost preživetja in uspešne reprodukcije kot izvorna populacija iz slovaških Karpatov. Izkušnje iz drugih populacij – od laboratorijskih poskusov do primerov iz narave – kažejo, da so take populacije obsojene na propad, je opozoril Skrbinšek: "Prepuščene so sami sebi. To sokrvje jih razjeda od znotraj do točke, ko sta reprodukcija in preživetje prenizka, da bi populacija obstala."

Ob tem je Skrbinšek na osnovi izkušenj iz drugih populacij in vrst navedel rešitve za ta problem: "Rešitev je to, kar danes počnemo. To pomeni, da pripeljemo nesorodne živali, znižamo sorodnost v populaciji in na ta način dvignemo uspešnost preživetja, reprodukcije."

Ris je najmanj konfliktna zver

Njegova glavna prehrana je srnjad. Poje od 50 do 60 osebkov na leto. "Je žival, ki v glavnem živi in tudi lovi sama. Če plena po 50 metrih zasledovanja ne ujame, ga izpusti. Z živaljo, ki jo upleni, se v povprečju prehranjuje dobre štiri dni, potem se loti lova nove. Vsak teden tako pospravi srnico ali srnjaka," je pojasnil direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem in dodal, da poleg srnjadi pleni tudi manjše sesalce, loti pa se tudi večjih. Kar je morda za nas, ljudi, najpomembneje – ne pleni rejnih živali, je še poudaril Oražem. Zato bo glavno delo lovcev, ki ga bodo v prihodnosti imeli z risom, monitoring in ne popisovanje škodnih primerov. Poleg tega se jim še dolgo časa ne bo treba ukvarjati z odlovom.

Če v našem okolju primanjkuje risov, ker so se med seboj parili sorodniki, pa je glavni razlog za njihovo smrt krivolov. Tuje raziskave kažejo, da kar tri četrtine populacije konča življenje zaradi objesti in pohlepa človeka, nekaj pa jih vzame promet, je pojasnil Oražem in dodal, da tudi v tem pogledu želi risom ob izpustu na slovenska tla najboljše želje.

Pozimi bomo nadaljevali doseljevanje neproblematične zveri

Prvi risi bodo prišli iz Romunije, druge bomo 'uvozili' iz Slovaške. Da bi bila možnost sorodstvenih vezi čim manjša, želi Zavod za gozdove, ki bedi nad projektom Life Lynx, pripeljati zveri iz čim širšega območja. "Z vključitvijo dveh držav – na Slovaškem s treh različnih območij, v Romuniji pa z velikega območja – se poskušamo izogniti možnosti, da bi znova pripeljali sorodne živali. Seveda pa bomo to lahko spremljali s pomočjo genetike," je pojasnil koordinator projekta Life Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije Rok Černe, ki računa, da bodo s tem ukrepom dosegli, da bo na srednji rok populacija zdrava. Na dolgi rok pa bo treba povezovati sosednje populacije in na ta način omogočiti mešanje genov. "14 risov vključiti v populacijo pomeni, da bo verjetno treba pripeljati še kakšnega več, saj se lahko zgodi, da zatava z območja, kjer bo lahko prispeval svoje gene v populacijo, lahko se zgodi, da kakšnega povozi avto ali kar koli drugega povzroči njegovo smrt. Zato ga bo treba nadomestiti z novo živaljo," je Černe izpostavil morebitne scenarije.

Life projekti so sicer edini vir financiranja narave ali projektov v naravi, ki imajo tudi ustrezno dolžino trajanja in sofinanciranja, je izpostavila vodja sektorja za ohranjanje narave na ministrstvu za okolje in prostor Marija Markeš in se ob tem zahvalila Lovski družini Loški Potok, ki je sprejela Guruja in bila pripravljena skrbeti zanj do izpustitve iz obore.

Mednarodni projekt Life Lynx je vreden 6,8 milijona evrov za vse partnerje, tudi tuje, štiri milijone evrov je evropskega denarja. Ministrstvo je k projektu pristavilo okoli 1,3 milijona evrov, je povedala Markeševa. Projekt je z njenega vidika pomemben zato, ker celovito obravnava problematiko in podpira vse ohranitvene cilje, ki smo si jih kot država in družba zadali v upravljavskem načrtu za risa.