Finančni minister Dušan Mramor in minister za javno upravo Boris Koprivnikar sta na novinarski konferenci po seji vlade povedala, da je drugi osnutek nacionalnega reformnega programa za leti 2015 in 2016 v primerjavi s prvim precej izboljšan. Oba sta dejala, da sta bila pozitivno presenečena nad ravnjo današnje razprave.
Ministra sta kot glavna cilja nastajajočega programa izpostavila spodbujanje gospodarske rasti in na tej podlagi nadaljevanje stabilizacije javnih financ, kar bo omogočilo postopno razbremenitev gospodarstva in državljanov.
Mramor je nato naštel številne ukrepe, ki jih država načrtuje za spodbujanje rasti - od odprave administrativnih ovir, davčne reforme in deregulacije poklicev prek boljšega upravljanja z državnimi naložbami in premišljene privatizacije do strukturnih ukrepov na področju zdravstva, trga dela in pokojninskega sistema ter spodbujanja investicij skozi učinkovitejšo porabo sredstev EU in domačega proračuna.
Na področju javnih financ je omenil okrepitev fiskalnega okvirja skozi sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in novega zakona o javnih financah, analizo učinkovitosti uporabe javnih sredstev in dolgoročne spremembe v strukturi teh izdatkov, s ciljem doseči strukturno izravnane javne finance v letu 2020.
Tako Mramor kot Koprivnikar sta pri javnofinančnem ukrepanju izpostavila, da je treba kratkoročne varčevalne ukrepe nadomestiti z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi.
O konkretnih podrobnostih nista želela govoriti, je pa Mramor pojasnil, da so ministrstva dobila nalogo, da preučijo, kateri ukrepi iz zakona o uravnoteženju javnih financ in zakona o izvrševanju proračuna, ki prenehajo veljati ali veljajo še naprej, so smiselni in primerni, katere pa bi bilo treba nadomestiti.
Glede plač v javnem sektorju Koprivnikar izpostavlja vprašanje, kako maso, ki jo imajo na voljo, uporabiti in preoblikovati tako, da bodo plače bistveno bolj stimulativno učinkovale na delavce. To je še predmet dogovorov s sindikati, je spomnil in dodal, da ni mogoče pričakovati, da bi vse ukrepe odpravili, saj bi to pomenilo, da bi masa plač poskočila za nekajkrat glede na to, koliko naj bi dobili na račun gospodarske rasti.
Spomnil je, da pri vprašanju razpoložljivih sredstev v javnem sektorju ne morejo gledati le na plače, temveč tudi na možnost optimizacije, predvsem na področju ravnanja s stvarnim premoženjem, informatike in javnega naročanja.
Tudi glede socialnih transferjev Koprivnikar pravi, da je potreben premislek, katere so tiste občutljive skupine in potrebe, ki jih morajo nasloviti, vendar v okviru finančnih zmožnosti. Popolna sprostitev vseh omejitev enostavno ni mogoča kar čez noč, je dodal minister za javno upravo.
Štrukelj ne namerava odstopati od sprostitve varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju
"Vlada je zagotovila, da bomo socialni partnerji lahko sodelovali pri oblikovanju nacionalnega reformnega programa, kar je tudi zahteva Bruslja. To se očitno ne bo zgodilo, ker bo očitno program sprejet brez našega sodelovanja in ne da bi vlada upoštevala naše mnenje. Če bi ga, potem bi spremenila temeljni koncept, saj je naša zahteva, da se plače postopoma izboljšajo. Če imamo gospodarsko rast, potem naj tudi zaposleni v javnem sektorju participiramo pri tej rasti," je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj v odzivu na današnje sprejetje drugega osnutka nacionalnega reformnega programa.
Pravi, da od dogovora o sprostitvi ukrepov pri plačah v javnem sektorju ne bodo odstopili, sicer sledi konflikt.
Erjavec zadovoljen glede pokojnin
Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je povedal, da je zadovoljen, da ne bodo ukinili Kapitalske družbe (Kad) in da bodo ustanovili demografski sklad, ker je ključno za DeSUS. "Iz Kada in demografskega sklada želimo zagotavljati sredstva za usklajevanje pokojnin, in sicer z naslova privatizacije, kjer gre 10 odstotkov kupnin neposredno v Kad oz. novoustanovljeni demografski sklad," je dejal in dodal, da so pokojnine "zaenkrat varne".
"Glede na dogovor s predsednikom vlade Mirom Cerarjem pričakujem, da se bodo januarja pokojnine uskladile za leto 2014, ker je bila gospodarska rast višja od 2,5 odstotka," je dejal. Glede letošnjega leta ni želel nič napovedovati, ker še ni znano, kakšna bo gospodarska rast.
Na vprašanje, kje so bili danes najmanj usklajeni, je odgovoril, da pri rezih na ministrstvih. Spomnil je, da mora država javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znižati na 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar lahko po njegovih besedah povzroči težave.
Erjavec na prihodkovni strani sicer pričakuje več sredstev, zato je zelo odvisno, kako bosta tekla letošnje in prihodnje leto, sploh glede novih zaposlitev in investicij, je dejal. Dodal je, da je med danes sprejetim osnutkom in osnutkom, ki so ga obravnavali v sredo, a ga še niso sprejeli, bistvena razlika. Obenem pa pričakuje, da bo do razlik prišlo tudi v postopku oblikovanja osnutka v dokončni predlog.
Kot pravi minister, je SD glede socialnih transferjev zastopal takšna stališča "kot običajno". A zelo podobno je tudi stališče DeSUS, torej da varčevanje ne sme iti na račun tistih, ki so najbolj ogroženi, je še dejal.
KOMENTARJI (208)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.