
Nekdanji vodja ptujskega okrožnega državnega tožilstva Marjan Glavar je maja na državno pravobranilstvo naslovil odškodninski zahtevek zaradi neupravičenega pripora, uničenega zdravja in trpljenja, ki naj bi mu bil izpostavljen zaradi neupravičenega kazenskega pregona. Od države zahteva 250.000 evrov odškodnine, na odgovor pravobranilstva pa še čaka, poroča današnji Večer. Januarja 2001 so Glavarja aretirali zaradi suma jemanja podkupnine, vendar je tožilstvo aprila letos odstopilo od pregona.
Glavar je 9. maja preko svojega odvetnika Viktorja Osima na državno pravobranilstvo naslovil odškodninski zahtevek za 250.000 evrov. Nekdanji vodja ptujskega tožilstva in njegov odvetnik namreč trdita, da je bila novica o Glavarjevem prijetju spektakularno predstavljena medijem in da so ga namensko stigmatizirali. Pripor zoper Glavarja pa je bil, kot piše v zahtevku, "sforsiran". Poleg tega naj bi bil Glavar že pred prijetjem ledvični bolnik, po priporu pa sta mu obe ledvici odpovedali, zato mora trikrat tedensko hoditi na dializo.
Pravobranilstvo bi na zahtevek moralo odgovoriti v treh mesecih, rok je tako potekel 9. avgusta, vendar Glavar odgovora, ali mu bo država zahtevek priznala brez tožbe, še ni prejel. Po besedah generalnega državnega pravobranilca Lucijana Bembiča je državna pravobranilka, ki zahtevek obravnava, na dopustu, zato ne ve, zakaj odgovor še ni bil poslan, ne pozna pa tudi stališča pravobranilstva. Glavar in Osim napovedujeta, da bosta vložila tožbo, če odgovora ne bosta prejela do 1. septembra.
Glavar je sicer na pravobranilstvo naslovil tudi odškodninski zahtevek zaradi povračila polovice plače za obdobje od januarja 2001 do maja 2002. Po prijetju je bil namreč suspendiran z mesta vodje ptujskega okrožnega državnega tožilstva, zaradi odsotnosti pa je prejemal nižjo plačo. Pravobranilstvo je zahtevek pripoznalo, država bo tako v izvensodni poravnavi Glavarju izplačala več kot 21.500 evrov na račun polovice osebnega dohodka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi pa naj bi ta znesek že presegel 50.000 evrov. Glede na določbe poravnave bi država morala denar izplačati do konca avgusta.
Nečedni posli tožilca

23. januarja 2001 so Glavarja aretirali zaradi suma jemanja podkupnine, med domnevnimi podkupovalci naj bi bil tudi Josip Lončarič, znan zaradi več postopkov v zvezi z ilegalnimi prevozi tujcev čez mejo. Glavarja naj bi prosil za pomoč pri izpustitvi soproge, bivši tožilec pa naj bi zahteval 30.000 takratnih nemških mark.
Glavar je v priporu preživel 28 dni, skoraj šest let po aretaciji, aprila letos, pa je tožilstvo odstopilo od pregona zoper Glavarja in ostale vpletene.
Okrajno sodišče v Ljutomeru je sicer Glavarja spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja ponareditve uradne knjige in mu prisodilo pogojno kazen treh mesecev, vendar je senat mariborskega višjega sodišča sodbo razveljavil. Sodba je bila namreč izrečena brez Glavarjeve navzočnosti, sodnik pa obravnave ne bi smel opraviti, saj Glavar na sojenje ni bil pravilno vabljen - vabilo na sojenje je sprejela njegova mati, sinu pa vabila ni izročila. Višje sodišče je zadevo zato vrnilo v ponovno sojenje.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.