Pred poslanci je vprašanje, ali podpirajo zapis fiskalnega pravila v ustavo ali ne, odgovor nanj pa lahko odloča tudi o usodi vlade. Predsedniki parlamentarnih strank so se odločili, da bodo o tem vprašanju ter tudi o slovenskem državnem holdingu, glasovali jeseni.
Nekateri pravniki in ekonomisti so še pred njihovo odločitvijo dejali, da bi bilo glasovanje jeseni vsekakor bolj modro kot glasovanje jutri.
Kaj so torej dejali pred odločitvijo predsednikov parlamentarnih strank?
Ekonomist Masten za vpis v ustavo
Ekonomist Igor Masten je opozoril, da bo Slovenija, če bi se poleg finančne zgodila še politična kriza, konec leta morala zaprositi za pomoč in tako bi bilo bolje glasovanje preložiti na jesen.
Masten je sicer tudi član strokovne skupine, ki je pripravila končni predlog za vnos fiskalnega pravila v 148. člen ustave. Po njegovih besedah je že od aprila jasno, da ustrezne podpore ni in da se nič ni spremenilo. "Tudi zaradi nasprotnikov pravila bi bilo koristno, da se počaka na jesen. Do takrat bo Slovenija dobila še par klofut, saj tu spoznanja, da je zadeva resna, še ni," je izpostavil. Zlato fiskalno pravilo je trajna vrednota, zato to ni nekaj, kar bomo spreminjali jutri. V tem smislu ne vidi razloga, zakaj tega ne bi zapisali v ustavo.
Pravnik Cerar: Vpis v ustavo je premalo domišljen
Pravnik Miro Cerar, koordinator strokovne skupine pri ustavni komisiji DZ, je prav tako predlagal, da se odločanje preloži na jesen, ker gre za materijo, ki jo bo nujno treba urediti bodisi na ustavni bodisi zakonski ravni.
"Ne mudi se tako, da bi bilo zdaj smiselno tvegati s tem, da pade predlog ustavne spremembe, ker takšne ustavne spremembe v tem mandatu ni več mogoče sprejeti," je povedal. Ob tem je dodal, da se moramo zavedati, da to, da nimamo stvari še določenih bodisi v ustavi ali zakonu, popolnoma nič ne ovira vlade in DZ, da nadaljujeta z ustreznim vodenjem fiskalne politike.
Cerar je obenem opozoril, da je zapis fiskalnega pravila v ustavo z ustavnopravnega vidika premalo domišljen. Predvsem je tu vprašanje, kaj bi se zgodilo, če se ustavno fiskalno pravilo ne bi uresničevalo v praksi, torej kakšne bi bile sankcije. Če sankcij ni, je vse skupaj nesmiselno, če pa so, je težko ugotavljati odgovornost, tako politično kot pravno.
Ekonomist Mencinger: Pravilo bi bilo najbolj smiselno ukiniti
Ekonomist Jože Mencinger pa meni, da je fiskalno pravilo ekonomsko popolnoma nesmiselno. "Poleg tega imamo v 149. členu ustave na nek način fiskalno pravilo že zapisano. Kaj se bo pri nas naredilo, je politična odločitev, ena možnost je, da vlada pade, morda je to celo koristna stvar. Politične nestabilnosti se bojim, ampak, če bomo takšno histerično vlado še dolgo imeli, bo škoda zelo velika," je dejal.
Ob tem je dodal, da bi bilo pravilo najbolj smiselno umakniti, saj so vsi ti pogoji že v mednarodnih pogodbah, ki smo jih že podpisali.
Ekonomist Ovin: Razprava se je spremenila v orodje za obračunavanje
Ekonomist Rasto Ovin pa je povedal, da se je razprava o fiskalnem pravilu, tako kot je v Sloveniji v navadi, spremenila v orodje za obračunavanje med različnimi opcijami.
"Dejstvo je, da zamujamo z vsemi možnimi reformami in bi tovrstna sprememba ustave pokazala, da imajo pobudniki (koalicija) podporo pri enem od korakov reform – to je, da se vzdržnost javnih financ poskusi zagotoviti z najvišjim aktom v državi," je menil Ovin in dodal, da ne gre za omejevanje nikogaršnjih človeških pravic, prav tako pa se z vpisom v ustavo naenkrat ne bomo začeli vesti drugače.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.