Glas ljudstva: za dodatek umetnikom ali ne?

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina udeležencev in vsaj petina vseh upravičencev. Točno število, koliko glasov proti bo za to potrebnih, bo ministrstvo ugotavljalo glede na število volilnih upravičencev na dan glasovanja. Podatek o številu vseh na dan glasovanja bodo Državni volilni komisiji posredovali najpozneje deset dni po dnevu glasovanja, torej do 21. maja.

Danes so začeli teči roki za izvedbo opravil pred referendumom, ki ga je DZ na zahtevo SDS, podprto z več kot 47.000 podpisi volivcev, razpisal za 11. maj.

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?

SDS v kampanjo

V SDS, predlagateljici referenduma o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke, napovedujejo intenzivno kampanjo. Menijo, da je oditi na referendum ustavno zagotovljena pravica in tudi dolžnost državljanov. Prepričani so v zdravorazumsko odločitev volivcev, v pozivih Svobode k bojkotu pa vidijo "šibkost in strah pred posledicami slabih odločitev".

Z intenzivno kampanjo bodo v največji opozicijski stranki stavili na prepričevanje volivcev, da se 11. maja v čim večjem številu odpravijo na volišča in oddajo glas proti zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, je danes, ko so stekli roki za volilna opravila, v izjavi v DZ napovedal poslanec SDS Andrej Hoivik. Upajo, da bo glas volivcev, "glas razuma in glas veljavnosti tudi ustave, ki pravi, da ima oblast ljudstvo".

S petkom, ko se bo začela uradna kampanja pred referendumom, pa vabijo volivce k spremljanju njihovih aktivnosti. V kampanji bo SDS nasprotovala zakonu, ki po njihovem prepričanju uvaja netransparentna merila za podeljevanje dodatka in njegovo višino. Menijo tudi, da zakon širi nabor upravičencev do dodatka tudi na tiste, ki da do upokojitve niso v pokojninsko blagajno "prispevali niti centa", bi pa prejemali visok dodatek.

V največji opozicijski stranki ob tem navajajo preračun, po katerem naj bi bilo do dodatka upravičenih med 100 in 200 posameznikov letno. Kot podlago za takšno število navajajo preračun na podlagi skupnega števila prejemnikov Prešernovih nagrad in prejemnikov nagrad Prešernovega sklada, ki so hkrati prejemniki še katere od nagrad, ki jih določa nov zakon in doslej še ne prejemajo nagrade na podlagi obstoječega zakona.

100 prejemnikov dodatka: 1,14 milijona letno

V SDS navajajo, da je bilo v 34 letih samostojne države prejemnikov nagrad Prešernovega sklada po šest letno, kar skupaj nanese 204 prejemnike, in še po dva prejemnika Prešernove nagrade letno, skupno 68. Ob upoštevanju, da so nekateri izmed teh že pokojni, so v SDS izračunali, da bi 100 prejemnikov letno državo stalo 1,14 milijona letno, v 20 letih, na kolikor so zaokrožili povprečno pokojninsko dobo, pa 22,8 milijona evrov letno.

Opozarjajo tudi, da točne višine dodatkov v prihodnjih letih niso znane, saj zakon prinaša tudi določbo o usklajevanju, kot to velja za preostale pokojnine. "Če bi bila zdaj ta pokojnina 3000 evrov, pa je uskladitev petodstotna, je to dodatnih 250 evrov vsak mesec. Toliko, kolikor na primer premier Robert Golob obljublja letnega božičnega dodatka," je dodal Hoivik.

Poslanec SDS Zvone Černač se je ob tem še odzval na izjave premierja in največje vladne stranke Svoboda o pozivih k bojkotu referenduma. "Ta poziv razumemo kot šibkost in strah pred posledicami slabih odločitev," je komentiral. Po Černačevih besedah takšnih pozivov tudi ne razumejo, upoštevajoč, da je vladna koalicija tak zakon potrdila na matičnem odboru, seji DZ in po vetu državnega sveta.

Obenem pa si ne predstavljajo, da bi katerikoli minister za kulturo ali katerakoli vlada ob zavrniti takšnega zakona na referendumu v bodoče še podeljevala tovrstne dodatke. "Glas proti pomeni, da je potrebno te privilegije odpraviti, v kolikor jih po referendumu ne bo odpravila ta vlada, jih bo naslednja v mesecu dni po prevzemu odgovornosti," je sklenil Černač.

Ministrstvo v referendumski kampanji z argumenti o transparentnosti novega zakona

Ministrstvo za kulturo bo po napovedi državnega sekretarja Marka Rusjana v okviru referendumske kampanje predstavljalo argumente za novi zakon. Ob tem je izpostavil predvsem transparentnost novega zakona. Meni, da je referendum nepotreben in da SDS ne bo uspelo doseči potrebnega kvoruma.

Ministrstvo za kulturo bo v okviru kampanje pojasnjevalo, zakaj je novi zakon boljši od sedanje ureditve, je Rusjan napovedal v izjavi za medije v DZ. "Ministrstvo ne more pozivati k bojkotu, ministrstvo lahko samo predstavlja argumente," je odgovoril na vprašanje, ali se bo tudi ministrstvo pridružilo pozivu predsednika vlade Roberta Goloba k bojkotu referenduma.

Na vprašanje, ali se strinja s pozivi Svobode k bojkotu, pa je kot funkcionar Levice odgovoril, da bodo tudi v njihovi stranki na podoben način nagovarjali volivce, predvsem zato, ker je zakonodajni referendum nepotreben in predstavlja nepotreben strošek glede na učinek. Če referendum uspe, bo obveljal stari zakon, ki je netransparenten, razlika med številom upravičencev do dodatka pa je minimalna.

Na navedbe SDS, da bi dodatek po novem zakonu letno stal 1,14 milijona evrov, če bi ga prejemalo 100 oseb, je Rusjan odgovoril, da gre za hipotetične številke. Spomnil je, da po dosedanjem zakonu izjemno pokojnino prejema 83 oseb. Dodal je, da natančnih izračunov glede stroškov po novem zakonu nimajo, saj je ta drugačen od sedanjega, da pa gre za manjše razlike, zato je referendum nesmiseln.

'Zakon, ki sedaj velja od leta 1974, nima nobenega kriterija.'

"Kaj je bolj netransparentnega?" je vprašal Rusjan. Novi zakon pa po njegovih besedah natančno določa, katere nagrade so potrebne za pridobitev dodatka, kdo je do njega upravičen in kdo ne, denimo če je obsojen za hujše kaznivo dejanje. "Stari zakon nima nič in je to popolnoma prepuščeno arbitrarni odločitvi vlade oziroma na predlog ministrstva za kulturo," je dejal Rusjan.

V zvezi s primerom patra Marka Rupnika, kjer se odpira vprašanje kazenskega zastaranja, je Rusjan pojasnil, da se bo upoštevalo slovensko zakonodajo, saj kanonsko pravo pri nas ne velja. Ob tem je ocenil, da Rupnik Prešernove nagrade sploh ne bi smel dobiti, da se mu je nagrada dodelila mimo predlogov strokovnih komisij in da je pri tem SDS naredil uslugo Vatikanu. "Če ta človek ne bi bil ves čas zaščiten, bi bil verjetno tudi obsojen," je dejal.

Predvidevajo pa, da bo večina ljudi, ki so storili kazniva dejanja, obsojenih, zato so dali v zakon varovalko, da ti ne morejo dobiti dodatka.

Uspeh referenduma je po Rusjanovih besedah odvisen tudi od tega, koliko ljudi se bo referenduma udeležilo oz. ali bo SDS uspelo doseči kvorum. Meni, da to ne bo uspelo.