Glas ljudstva: Vlada gre v smer privatizacije zdravstva

Nepredstavljivo je, da je vlada, ki je dajala jasne obljube o delitvi javnega in zasebnega, pripravljena sprejeti tak zakon, pravijo v iniciativi Glas ljudstva. "Ne pomeni samo razočaranja, pomeni pravzaprav prevaro," pravi Dušan Keber.

Predlog novele po njihovo izenačuje koncesionarje z javnimi izvajalci. Pa tudi, kot pravi še en član iniciative Jaša Jenull: "Posveča en zelo velik del legalizaciji podjemnih pogodb."

"Omogoča oziroma napoveduje bistveno davčno olajšavo dela po podjemni pogodbi," poudari Keber.

Zato so pripravili svoj predlog, ki spreminja en sam, 53.b člen obstoječega zakona o zdravstveni dejavnosti. "Najprej naj zdravniki, ki so redno zaposleni, opravijo delo in podelajo nedopustno dolge čakalne vrste v svojem oddelku, v svoji bolnišnici. Potem, če so opravili vse čakalne vrste v svoji bolnišnici, v svojem oddelku, lahko delajo v drugih javnih bolnišnicah na istem področju," pojasni Jenull. In šele nato pri koncesionarjih ter čistih zasebnikih, pravijo v iniciativi. 

"Predlog zakona imamo tukaj s sabo in ga bomo danes predali koalicijskim poslanskim skupinam v pričakovanju, da nam najpozneje čez en teden povedo, ali se bodo pridružile in zakon podprle. Sicer pa zakon v vsakem primeru v državni zbor vlagamo 17. septembra, se pravi naslednji torek, s podporo, ki nam jo je že zagotovil poslanec Miha Kordiš," pa je povedala Katarina Rotar iz iniciative Glas ljudstva. 

Na ministrstvu odgovarjajo, da je novela zakona še v končnem usklajevanju. Da je njen namen krepitev javne zdravstvene mreže in ureditev prehajanja zdravstvenih delavcev iz javnega v zasebno zdravstvo. Ukrepi, ki jih predvideva, pa da bodo prispevali k boljši dostopnosti. 

Naj se zavoljo ohranitve javnega zdravstva vzpostavi doslednejše ločevanje od zasebnega ter regulira prehajanje kadra, medtem pozivajo tudi na ZZZS.

"Z modernizacijo upravljanja javnih zdravstvenih zavodov bi želeli, da vzpostavimo konkurenčna delovna mesta. Ter s tem bolj učinkovito izrabimo od kadrov, opreme, do prostora," je povzela generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Med ključne ukrepe uvrščajo tudi opredelitev obsega dela zaposlenih v rednem delovnem času, variabilno nagrajevanje po učinku in kakovosti ter opredelitev vloge, obsega in pogojev za vključevanje koncesionarjev v javno mrežo.