Pohod za javno zdravstvo: 'Ne dvoživkam, ne dopolnilnemu zavarovanju'

V iniciativi Glas ljudstva ministrstvu za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu očitajo prikrivanje neuspeha intervencijskega Zakona o nujnih ukrepih za stabilizacijo zdravstva. Danes, na svetovni dan zdravja, so zato javnost pozvali k t.i. Pohodu za javno zdravstvo. 

Množica ljudi se je ob 18. uri zbrala pred ministrstvom za zdravje in od ministra zahtevala, naj se začne ukvarjati z reševanjem krize. "Boste prelomili svojo zavezo?" so vprašali ministra. Nato so se podali na shod po ljubljanskih ulicah. Ustavili so se pred Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in opozorili na to, da je zdravstvena blagajna last državljanov in si je torej ne sme podrediti politika. Nato so pred zavarovalnico Triglav zahtevali ukinitev dopolnilnega zavarovanja, zadnja postaja pa je bila Vilharjeva cesta – lokacija, kjer največji zasebnik v domačem zdravstvu Marko Bitenc gradi luksuzni stanovanjski kompleks z zdravstveno oskrbo na domu, ki po mnenju protestnikov z dobički interventnega zakona širi svoj zdravstveni imperij. Ob koncu shoda so v iniciativi pripravili še javno tribuno z razpravo o njihovih zakonskih predlogih za reševanje zdravstvenega sistema. 

'Stanje v zdravstvu je katastrofalno'

"Stanje v zdravstvu je vedno bolj katastrofalno. Nedopustno dolgo čaka 120.000 bolnikov, kar je 40.000 več kot leto poprej, v javnih bolnišnicah so obravnavali 15.000 bolnikov manj kot leta 2019 in opravili 60.000 prvih pregledov manj, opravili so tudi manj ortopedskih in srčnih operacij. Število pacientov brez izbranega zdravnika se je samo v zadnjih nekaj mesecih povečalo s 132.000 na 140.000. Minister za zdravje je pred devetimi meseci napovedal, da se bodo čakalne dobe v enem letu prepolovile. Današnje, daljše, čakalne dobe razlaga kot uspeh, z naslednjimi besedami: zakon je kljub temu učinkovit, saj bi se sicer čakalne dobe še bolj podaljševale," so v iniciativi Glas ljudstva pred shodom navedli v sporočilu za javnost. 

Spomnili so tudi, da so zdravstvene zavarovalnice napovedale, da bodo premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje povišale kar za 30 odstotkov. "Minister za zdravje sicer pravi, da se mu zdi tak dvig premije nesprejemljiv, a žal vseeno ne ponudi nobene alternative. Še več, vprašanja o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se namerava lotiti šele 2025, ko naj bi bilo dopolnilno zavarovanje 'v trenutni obliki' (!) odpravljeno. Do takrat pa naj bi očitno še naprej višali dobičke zasebnih zavarovalnic na račun najrevnejših prebivalk in prebivalcev," so še dodali. 

Predlagajo tri zakone, vladi dajejo čas do 26. aprila

Od vlade zahtevajo konkretna dejanja in takojšnje ukrepanje. V ta namen so napisali predloge treh zakonov: 

- interventni zakon, v katerem predlagajo rešitve za krepitev javnega zdravstva, 

- paket dveh zakonskih sprememb, s katerima ukinjajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in predlagajo pravičnejši davek.

Zakone so prejšnji teden predstavili predsedniku vlade Robertu Golobu in poslanskim skupinam. Danes so jih na tribuni predstavili tudi javnosti, v naslednjih dveh tednih pa bodo na to temo organizirali še strokovni posvet. 

Glavna zahteva današnjega shoda je bila, da predsednik vlade, ki je hkrati vodja zdravstvene reforme, oz. poslanke in poslanci koalicije njihove predloge zakonov najkasneje do 26. aprila sprejmejo v zakonodajni postopek. Če se to ne bo zgodilo, bodo začeli zbirati overjene podpise, da sami vložijo zakone v DZ, so napovedali. 

Kot še pravijo, so pričakovali, da bo krizo reševalo Ministrstvo za zdravje, vendar se to "raje ukvarja z digitalizacijo in politično podreditvijo ZZZS. Civilna družba pa namesto vlade piše zakone in organizira javne razprave". Ponovno zahtevajo transparentnost in sodelovanje javnosti ter civilne družbe pri zdravstveni reformi. 

"Vse bolj jasno namreč postaja, da se resnična zdravstvena reforma dogaja na ministrstvu, skrita pred očmi javnosti. V zadnjem času v izbranih zdravstvenih krogih kroži osnutek zakona, ki ga je po ministrovih besedah pripravila Zdravniška zbornica. Ta osnutek predvideva preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe, ki ne bi bile več del javnega sektorja, pri čemer bi sklep o preoblikovanju sprejel kar minister in ne svet zavoda, pravni položaj zaposlenih pa bi se izenačil s položajem zaposlenih v gospodarstvu." Po njihovem mnenju gre za nesprejemljivo "podjetizacijo" in privatizacijo javnih ustanov, v popolnem nasprotju z vsemi predvolilnimi in koalicijskimi zavezami, zato se jim zdi nesprejemljivo, da minister govori o iskanju kompromisnih rešitev tudi v zvezi s tovrstnimi predlogi. "Povsem očitno je, da ministrstvo bolj ali manj odkrito sodeluje zgolj z zdravniškimi interesnimi skupinami, pred splošno javnostjo, pacienti in pacientkami, zavarovankami in zavarovanci pa svoje načrte skriva." 

Javnost si zasluži izvedeti, kakšni so vsebina in cilji zdravstvene reforme, saj o tem doslej ni izvedela ničesar, so prepričani. "Iz besed ministra in drugih ključnih oseb zdravstvene reforme lahko sklepamo, da so to ob vse večjih zdravstvenih stiskah prebivalstva še zmeraj zgolj in predvsem digitalizacija ter podržavljenje in politični prevzem ZZZS. Dovolj je zakulisnih dogovorov zdravstvenih elit. Čas je, da izvemo, kdo v resnici v imenu ministrstva pripravlja zakone za privatizacijo javnega zdravstva. Čas je, da se začnemo javno pogovarjati o resničnih problemih slovenskega zdravstva. Minister naj se končno preneha sprenevedati in jasno pove in pokaže, ali podpira krepitev javnega zdravstva ali se zavzema za njegovo privatizacijo in razgradnjo," so še pozvali.