Glas ljudstva napoveduje predlog za uvedbo proporcionalnega zdravstvenega prispevka

Kot je na današnji novinarski konferenci dejal predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull, vlado pozivajo, naj izpelje zdravstveno reformo, katere temelj bo ločitev javnega zdravstva od "zasebnih dobičkarskih interesov". Ministrstvo za zdravje po njegovih besedah zavlačuje s pripravo zakona o zdravstveni dejavnosti, poleg tega pa naj bi bil ta "pisan po nareku koncesionarjev, ki si želijo ustanavljati zasebne bolnišnice, privatizirati in še naprej rušiti javno zdravstvo".

Če vladni predlog ne bo šel v smeri razmejitve med javnim in zasebnim, pa poslance pozivajo, naj podprejo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so jo pripravili v civilni iniciativi, vložila pa jo bosta nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek in poslanec Levice Miha Kordiš. Ta predlog po Jenullovih besedah "popolnoma jasno in enostavno preprečuje dvoživkarstvo in ščiti javno zdravstvo".

K podpori omenjenemu predlogu je poslanske kolege na današnji novinarski pozval tudi Kordiš, ki je pojasnil, da ga bo DZ obravnaval 15. januarja prihodnje leto. Poslanci bodo imeli po njegovih besedah možnost, da glasujejo o "dejanski odpravi dvoživk", saj vlada po njegovem mnenju tega več kot očitno ne bo storila.

Ministrstvo je sicer po njegovih besedah po mesecih oziroma letih zavlačevanja res pripravilo svoj predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, a gre očitno v napačno smer in obeta še več privatizacije zdravstva. "Ta vlada se je ob svojem nastopu zavezala, da bo njena prva naloga zdravstvena reforma. Danes smo pri reformi na točki nič," pa je kritična Šetinc Paškova.

V civilni iniciativi poleg tega vlado pozivajo, naj izpolni obljubo o pravičnem oziroma proporcionalnem zdravstvenem prispevku. Če tega ne bodo storili, bodo v civilni družbi v januarju sami pripravili tudi predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in ga s pomočjo poslancev in poslank vložili v državni zbor, je napovedal Jenull. "Pričakujemo, da bodo vse koalicijske poslanske skupine, ki so imele toliko za povedati, tudi podprle ta naš predlog, če ne bo drugega predloga z ministrstva za finance na mizi," je dodal.

Tudi član iniciative Dušan Keber je napovedal pripravo predloga, po katerem bi bil obvezni zdravstveni prispevek proporcionalen in bi znašal odstotek bruto plače. To bi po njegovih besedah pomenilo, da bi tisti z najnižjo plačo za zdravstveni prispevek plačevali približno 15 evrov, predsednik vlade približno 40 evrov, predsednik uprave NLB pa denimo 250 evrov. "Ali je to res nepravično?" se je vprašal Keber.

Da bo taka rešitev prava in do ljudi pravična, je prepričana tudi Šetinc Paškova. Vlada je namreč ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napovedala, da bo do konca lanskega leta uvedla progresivno plačevanje prispevka. "To se ni zgodilo in danes smo tu, kjer smo, da revni plačujejo za zdravstveno zavarovanje več, kot plačujejo bogati," je poudarila.

Da bo predlog za "dejansko ukinitev dopolnilnega zavarovanja" vložil v parlamentarni postopek, če tega ne bo storila vlada oz. koalicija, je napovedal tudi Kordiš.