Gigantski 'umetni' losos?

Kot kaže, bomo v Sloveniji začeli saditi gensko spremenjene rastline. Znanstveni odbor za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje in dajanje izdelkov na trg v Sloveniji je namreč sprejel stališče, da v Sloveniji ni razlogov za začasno prepoved pridelave in uporabe gensko spremenjene koruze MON 810 oziroma za uveljavitev varnostnega pridržka.

''Slovenija naj bo oaza''

Direktor kmetijske šole Grm Novo mesto Tone Hrovat meni, da bi bila vzgoja gensko spremenjene koruze v Sloveniji ''katastrofa''. Gnojila, škropiva in celo radioaktivni materiali imajo na primer razpolovno dobo, kar pomeni, da sčasoma izginejo iz okolja, medtem ko je pri gensko spremenjenih organizmih ravno obratno. Torej, če na njivo posadimo gensko spremenjene rastline, gre cvetni prah naprej, kar pomeni, da se onesnaženost širi. ''Če bomo v Sloveniji sadili gensko spremenjene rastline, se lahko poslovimo od ekološko pridelane hrane, ki je genetika ne trpi,'' opozarja Hrovat.

Slovenija si je kot cilj zadala izpolnitev programa Natura 2000, ki je proti gensko spremenjenim organizmom, zato Hrovata čudi, ker je znanstveni odbor sprejel stališče, da ni zadržkov za pridelavo koruze MON 810. ''Slovenija bi bila lahko oaza, ni nam treba pridelovati gensko spremenjenih organizmov. Zmagali bomo z butično in ne masovno proizvodnjo,'' je prepričan. ''Če se bomo odločili za gensko spremenjene organizme, bo Slovenija in tudi Evropa onesnažena, zato bo območje za potrošnika izgubljeno. Celotne ameriške farme so bile izgubljene, prav tako so v Indiji sadili gensko spremenjeni bombaž, ki je razvil tako imenovani samomorilski gen. Ko so ga spet posadili, ni nič vzklilo. Zato upam, da bomo v Sloveniji ostali čisti.''

Prav tako še vedno ni znano, kolikšno škodo lahko povzročijo gensko spremenjeni organizmi. ''To se bo pokazalo čez 30, 50 ali 100 let,'' je dejal Hrovat. Opozoril je na težavo bogatih multinacionalk, ki za svoje interese lobirajo tako pri politikih kot tudi pri stroki. Po njegovih podatkih za njih dela okoli 97 odstotkov strokovnjakov, samo trije odstotki so proti. ''Navadnega potrošnika je lahko zelo strah,'' je dejal. Prav tako ga skrbi, ker učinki genetsko spremenjenih organizmov še niso znani. ''Če pijemo vodo iz Slovenije, se praviloma ne zastrupimo. Če pa bi jo pili v Afriki, bi nam škodila, saj je v njej drugačni soj bakterij,'' je ponazoril. Prav tako je z gensko spremenjenimi organizmi, saj ne vemo, kaj vse vsebujejo.

''Resnica o manipulaciji genov je veliko hujša, kot jo prikažejo znanstveno-fantastični filmi. Možnosti manipulacije so tako velike, da jih niti prikazati ne morejo. Zdaj se moramo odločiti, ali smo roboti ali ljudje. Če se odločimo za ekološko pridelavo, nam ostane status človeka,'' je opisal Hrovat. ''Kače, ki je ne vidimo, nas ni strah. A lahko je tako strupena, da si niti predstavljati ne moremo,'' je dodal.

In zakaj sploh sadijo gensko spremenjene rastline? Ker hitreje rastejo in so bolj odporne, odgovarja Hrovat. ''Za primerjavo: naravni losos v istem času in z isto krmo zraste do 20 centimetrov, medtem ko gensko spremenjeni zraste do 80 centimetrov.''

Bo minister premislil?

Tudi poslanka Zares, Cveta Zalokar Oražem, in Anamarija Slabe, strokovna vodja na Inštitutu za trajnostni razvoj, menita, da gensko spremenjeni organizmi niso zgolj stvar genskega inženiringa in znanosti, temveč tudi drugih strok, kot so denimo ekologija, turizem, zdravstvo in podobno. Zato ministra za okolje Janeza Podobnika pozivata, da, preden sprejme pomembno odločitev glede smotrnosti potrebne uveljavitve varnostnega pridržka, posluša še mnenje strank SD, LDS, SNS, Lipe in predstavnikov nevladnih organizacij: čebelarske zveze, inštituta za razvoj, zveze združenj ekoloških kmetov in združenja za zdravo Slovenijo. Ministra Podobnika je Zalokar Oražmova še spomnila, da so doslej zbrali že več kot 12.600 podpisov podpore peticiji za začasno prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin. Poziv v celoti ...

Kakšna je zakonodaja?

V prosti prodaji so zaenkrat le gensko spremenjene rastline, ki so v letu 2006 rasle na 100 milijonih hektarov kmetijskih površin, kar je enako 50-kratni površini celotne Slovenije. Gensko spremenjene rastline so gojili v 22 državah sveta, med katerimi je tudi šest držav članic EU. Najbolj razširjene gensko spremenjene rastline so soja, koruza, bombaž in oljna ogrščica, manj razširjene pa buče, papaja, lucerna in riž, so še zapisali.

Na spletni strani Slovenskega portala biološke varnosti je zapisano, da je v gensko spremenjenem organizmu z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen točno določen gen za točno določeno lastnost iz drugega organizma. ''Lahko so mikroorganizmi – bakterije, glive, virusi–, rastline in živali." V skladu s slovensko zakonodajo je ''gensko spremenjeni organizem organizem, z izjemo človeka, ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo genski material drugače kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali naravno rekombinacijo''. Podobna je definicija iz evropske zakonodaje: "Gensko spremenjeni organizem pomeni organizem z izjemo človeka, katerega genski material je bil spremenjen na način, ki se ne pojavlja v naravi s križanjem in/ali naravno rekombinacijo.'' Mednarodni protokol pa ima sledečo definicijo: "Je organizem z novo kombinacijo genskega materiala, ki je nastala z uporabo sodobne biotehnologije.''

V Sloveniji se gensko spremenjeni organizmi nahajajo predvsem v laboratorijih, v manjši meri tudi v proizvodnih obratih. Pred prvo uporabo v laboratoriju ali proizvodnem obratu ali kakršnem koli drugem zaprtem sistemu (na primer rastlinjaku) je potrebno na Ministrstvu za okolje in prostor to prijaviti oziroma zaprositi za dovoljenje. Do sedaj v Sloveniji še ni bilo poljskih poskusov z gensko spremenjenimi organizmi. Vsak, ki načrtuje poljski poskus, mora prav tako zaprositi za dovoljenje. V Sloveniji je dovoljeno gojiti gensko spremenjene organizme, ki so odobrene za tržno pridelavo v Evropski uniji, vendar naj zaenkrat pridelave še ne bi bilo. Več gensko spremenjenih organizmov je v Evropski uniji odobrenih za uvoz in predelavo, kar pomeni, da se lahko nahajajo v hrani, krmi in izdelkih.