V prvem valu epidemije odkrili 30 odstotkov rakov manj

Po novem lahko vsak preveri, v kolikšni meri je epidemija covida-19 vplivala na odkrivanje rakavih obolenj in obravnavo bolnikov. To omogoča spletna platforma onKOvid, ki so jo pripravili na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. 

Platforma grafično prikazuje podatke o novih primerih raka in napotitvah na onkološke preglede (prvi, kontrolni, onkološko genetsko svetovanje in testiranje) po mesecih, primerjalno za leta 2019, 2020 in 2021. Posebej so objavljeni tudi podatki o obravnavah bolnikov na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Podatki se posodabljajo mesečno in so javno dostopni.

Rak je največji in najpogostejši zdravstveni problem naše družbe, uspešnost zdravljenja pa je odvisna od tega, kako hitro ga odkrijemo. Onkologija je zato "področje zdravstva, ki naj bi bilo čim dlje ohranjeno neprizadeto tudi ob različnih izrednih dogodkih",  saj je napoved izida rakave bolezni tesno povezana z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem, so poudarili.  

Žal pa predvsem v prvem valu epidemije, pa tudi v drugem in tretjem ni bilo tako. "Glede števila odkritih rakov smo marca, še izraziteje pa aprila lani zaznali, da je v dveh največji centrih, v katerih obravnavamo onkološke bolnike – na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v UKC Maribor – število novih bolnikov z rakom značilno padlo. Aprilski padec je bil do 30-odstoten. Število novih obravnav se je začelo znova povečevati v maju in je že v juniju doseglo raven iz leta 2019. V avgustu in septembru 2020 smo obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, vendar so bili presežki manjši od spomladanskih primanjkljajev," so razmere opisali na onkološkem inštitutu. 

Drugi in tretji val epidemije lani jeseni in letos spomladi sta manj vplivala na odkrivanje bolnikov z rakom; postavili so približno 10 odstotkov manj novih onkoloških diagnoz kot povprečno pred izbruhom epidemije. To je sicer boljše kot v prvih mesecih življenja z novim koronavirusom, a še vedno skrb vzbujajoče. Veseli pa dejstvo, da so se v letošnjem letu napotitve na prvi onkološki pregled vrnile na raven pred epidemijo oziroma nekoliko narasle. 

"Pri vplivu epidemije na raka se bojimo dolgoročnih posledic, zato nas skrbijo zaznane zakasnitve v diagnostiki. Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka prične z zamudo, lahko pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in manjše možnosti preživetja, kar nas pa tudi najbolj skrbi," je opozorila Vesna Zadnik, vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu. 

Tamkajšnji zdravniki že zaznavajo, da na obravnavo prihajajo bolniki z rakom v višjih stadijih, ki imajo slabšo napoved izida bolezni. "Vendar pa bomo lahko vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot je preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, realno vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro nam bo uspelo nadoknaditi zaostanke na vseh nivojih sistema, predvsem iz prvega vala epidemije," opozarjajo.

Kljub neprekinjenemu delovanju onkologije covid-19 vpliva na dostopnost in izvajanje obravnave bolnikov z rakom

V Sloveniji je bila onkologija navedena kot ena od zdravstvenih dejavnosti, ki se morajo izvajati nemoteno ne glede na različne omejitvene ukrepe. Začasno so bili v času prvega vala epidemije, med marcem in majem lani, na področju raka ustavljeni le presejalni programi za raka DORA, ZORA in Svit. 

Kljub temu so širše družbene spremembe posredno vplivale na koriščenje in dostopnost zdravstvenih storitev, ugotavljajo na onkološkem inštitutu. Razloga za upad števila napotitev predvsem v prvem valu epidemije trenutno še ne poznajo, najverjetneje pa gre za kombinacijo različnih dejavnikov; morda se ljudje s svojimi nespecifičnimi težavami, ki pa lahko že kažejo na raka, ne obračajo na svojega zdravnika, prav tako zdravstveni sistem ni enako dostopen, kot smo bili navajeni prej, razmišljajo.