Kako to, da še vedno nimamo ustrezne zakonodaje na področju gensko spremenjenih organizmov?
To bi morali vprašati vlado, natančneje ministrstvo za okolje in prostor, ki to zakonodajo pripravlja. Kljub vsemu kaže, da bo predlog zakona pripravljen kmalu.
Ali nov zakon prinaša tudi to, da bodo po novem gensko spremenjena živila ustrezno označena?
Da. V skladu z evropsko zakonodajo bomo morali tudi v Sloveniji vso hrano, ki vsebuje več kot en odstotek gensko spremenjenih organizmov, ustrezno označiti.
Med gensko spremenjenimi organizmi, k nam prihajajo v glavnem iz uvoza, prevladujeta koruza in soja. Kateri so še taki organizmi?
Med njimi sta po novem na primer tudi krompir in paradižnik. Največji problem ta ostajata koruza in soja ter njuni proizvodi, kot je sojino mleko, lecitin v čokoladi, in ostali.
Kako je to urejeno v tujini?
Obstaja pač predpis, ki določa, da so takšni izdelki ustrezno označeni. Vendar tudi ti predpisi niso več zadovoljivi, tako da se sedaj že pripravljajo njihovo nadgradnjo, ki bo vključevala tudi dodatke k hrani in podobno.
Samo lani smo iz Argentine in Amerike uvozili nekaj tisoč ton koruze. Lahko domnevamo, da gre za gensko spremenjeno koruzo?
Preverili tega nismo, vendar obstaja visoka verjetnost, da gre za gensko spremenjeno koruzo, glede na to, da je Amerika velik pridelovalec koruze. Pri nas predpisa, ki bi tak uvoz prepovedoval, seveda ni.
Tako imenovana bio oziroma o eko hrana naj ne bi bila gensko spremenjena. Je temu res tako?
Dokler nimamo predpisa, ki bo omogočal nadzor nad gensko spremenjeno hrano je težko izvajati predpis, ki določa, da tako pridelana hrane ne sme vsebovati gensko spremenjenih organizmov.
Je sploh mogoče, da taka hrana vsebuje gensko spremenjene organizme?
Če uporabite gensko spremenjeno seme, potem bo taka hrana, četudi je pridelana po ekoloških kriterijih, gensko spremenjena.