Slovenija

Genocid: Ribičič brez komentarja

Ljubljana/Koper, 25. 05. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Mitja Ribičič ne želi komentirati ovadbe za genocid brez posveta s svojim odvetnikom, vrhovno tožilstvo pa napoveduje temeljito preiskavo.

Nekdanji visoki funkcionar komunistične stranke Mitja Ribičič, ki ga je posebna skupina kriminalistov ovadila zaradi genocida nad prebivalstvom po drugi svetovni vojni, je za 24ur povedal, da bo "ovadbo komentiral po posvetu s svojim odvetnikom". Neuradno smo izvedeli, da je Ribičič, potem ko je izvedel za ovadbo, zapustil svojo počitniško hišo v Strunjanu ter odpotoval v Ljubljano.

Upokojenega funkcionarja komunistične stranke Mitjo Ribičiča je ovadba doletela v njegovi počitniški hiši na Obali: Po letu 1945 vpleten v montirane politične procese proti posameznikom, ki jim je pripisoval opozicijsko delovanje proti tedanjemu režimu
Upokojenega funkcionarja komunistične stranke Mitjo Ribičiča je ovadba doletela v njegovi počitniški hiši na Obali: Po letu 1945 vpleten v montirane politične procese proti posameznikom, ki jim je pripisoval opozicijsko delovanje proti tedanjemu režimu FOTO: POP TV
Ribičič je bil med drugo svetovno vojno politični komisar komunistične stranke, od novembra 1944 do aprila 1945 pa se je šolal na sedežu stalinistične tajne policije NKVD v Moskvi. Po prihodu iz tedanje Sovjetske zveze je postal pomočnik načelnika politične policije OZNA, v letih 1947-51 pa je bil namestnik notranjega ministra in tožilec. Leta 1969 je postal predsednik vlade SFR Jugoslavije.

Njegov odvetnik Peter Čeferin je medtem sporočil, da so bile "vse dosedanje ovadbe zoper njegovega klienta zavržene, ker ni obstajal niti utemeljen sum, da bi Mitja Ribičič storil katerokoli od očitanih mu kaznivih dejanj".

Z Vrhovnega državnega tožilstva so sporočili, da bodo pristojnemu okrožnemu tožilstvu v Ljubljani "nudili vso potrebno strokovno pomoč" v zvezi s kazensko ovadbo zoper Ribičiča.

Ribičič je pod ukazi podpisan z "major Mitja"

86- letnega Ribičiča, nekdanjega visokega funkcionarja komunistične stranke, je posebna skupina kriminalistov z Generalne policijske uprave ovadila zaradi genocida po 373.členu Kazenskega zakonika. Po trimesečni intenzivni preiskavi dokumentov iz Arhiva Republike Slovenije in zaslišanja prič so kriminalisti prišli do odločilnih dokazov, ki neposredno potrjujejo Ribičičevo odgovornost za smrt 234 ljudi. "Dokumente smo po temeljitem raziskovanju našli v državnem arhivu," je za 24ur.com povedal vodja posebne skupine kriminalistov Pavel Jamnik.

Kriminalisti so v arhivu naleteli na register pripornikov s poimenskim seznami, na podlagi drugih dokazov pa so potrdili, da so bili ti priporniki pobiti brez sodnega ugotavljanje krivde, zgolj na podlagi ukazov "majorja Mitje", kar je bil Ribičičev naziv v času, ko je bil pomočnik načelnika politične policije.

Sorodniki žrtev povojnega genocida na žalni slovesnosti v Kočevskem Rogu: Doslej je državno tožilstvo odgovornost za množične poboje pripisovalo neznanim storilcem (Foto: POPTV)
Sorodniki žrtev povojnega genocida na žalni slovesnosti v Kočevskem Rogu: Doslej je državno tožilstvo odgovornost za množične poboje pripisovalo neznanim storilcem (Foto: POPTV) FOTO: POP TV

Zločini, ki ne zastarajo

"Po vseh kriterijih opisa kaznivih dejanj, ki bremenijo Ribičiča, gre za načrtovan genocid s teroristično-razrednim ozadjem," pravi zgodovinar dr. Jože Dežman. "Skrajni čas je že, da se z dejstvi, s katerimi smo več kot desetletje seznanjeni družboslovci, pričnejo ukvarjati tudi ljudje iz pravosodja." Po Dežmanovem mnenju ni toliko pomembno, ali bo Ribičič na koncu tudi obsojen, temveč ima posebno težo dejstvo, da "se končno tudi v Sloveniji zavemo, da tovrstni zločini proti človeštvu ne zastarajo".

Slovenski forenziki preiskujejo enega od 411 doslej odkritih grobišč, v katerih so našli posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev
Slovenski forenziki preiskujejo enega od 411 doslej odkritih grobišč, v katerih so našli posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev FOTO: POP TV

Upokojeni politik, ki je vpleten tudi v številne montirane sodne procese po letu 1945, je tako osumljen, da je ukazal pobijati ali povzročati hude telesne poškodbe članom etnične, verske, socialne oziroma politične skupine z namenom, da bi jih uničil na podlagi njihove pripadnosti. Za storilca genocida je po slovenskem Kazenskem zakoniku predpisana kazen najmanj deset do trideset let zapora.

Ribičič je bil v času očitanega genocida pomočnik Ivana Mačka - Matije, vodje tedanje politične policije Komunistične partije Slovenije, imenovane Oddelek za zaščito naroda (OZNA). Ta je po uradnem koncu druge svetovne vojne ustanovila tudi koncentracijska taborišča v Teharjah pri Celju, v Šentvidu pri Ljubljani, v Kidričevem in Kočevski Reki ter izdajala ukaze za izvensodne množične poboje pripadnikov poražene nemške vojske, domobrancev in vojaških enot, zvestih tedanji jugoslovanski vladi v Londonu. OZNA je odgovorna tudi za številne civilne žrtve izvensodnih likvidacij po vsej Sloveniji. Množične poboje so na podlagi navodil OZNE izvrševale posebne enote partizanske vojske - KNOJ.

Enajst let od začetka preiskave

Preiskava povojnih pobojev poteka od leta 1994, vendar je kmalu zamrla, domnevno zaradi pomanjkanja dokazov. Na pobudo nekdanjega generalnega direktorja policije Marka Pogorevca in nekdanje generalne državne tožilke Zdenke Cerar je preiskava dobila nov zagon leta 2001, ko so odkrili grobišče žrtev pobojev v zaklonišču pri Slovenski Bistrici.

Mitja Ribičič
Mitja Ribičič FOTO: POP TV

Do marca 2004 se je policija ukvarjala z iskanjem krivcev za poboje s pomočjo dokazov iz skupno 411 grobišč žrtev, nato pa se je preusmerila predvsem na iskanje arhivskih dokumentov, ki bi pripeljali do osumljencev. Policija je marca 2004 vrhovnemu državnemu tožilstvu poslala tudi t.i. poročilo o akciji Sprava, v katerem so pojasnjene dotedanje aktivnosti in ugotovitve policije v preiskavi. V akciji sicer sodeluje po nekaj kriminalistov iz vseh policijskih uprav.

Anketa 24ur.com: Kaj se bo zgodilo z ovadbo proti Mitji Ribičiču?