Generalni sekretar Nata: 'Gre za interese Slovenije'

Ne gre le za zloglasna dva odstotka obrambnega proračuna, gre za slovenski odnos do zavezništva in javno mnenje. Nato je vedno naletel na bolj ali manj razumevajoče slovenske vlade. Čeprav je zelo jasno, kakšne ugodnosti ima Slovenija s članstvom v zavezništvu in da bi bi bila samostojna pot veliko dražja in manj učinkovita, se mnenjska kampanja proti zvezi Nato v Slovenji v zadnjih letih na veliko rusko veselje vedno bolj širi. Z Levico pa ta že trka na vrata vlade. A jasen je bil tudi Marjan Šarec – ne moremo samo pobirati koristi, imamo tudi dolžnosti.

Nekdanji dolgoletni norveški predsednik vlade Jens Stoltenberg je nedvoumen – gre za interese Slovenije in Nato ni diktatorska organizacija, ampak zveza demokracij s pomembnimi vrednotami. Naša izbira pa je, kakšne vrednote bomo izbrali in kako pomembna nam je varnost.

Danes ste se srečali z našim predsednikom vlade. Slovenija je kredibilen partner zavezništva, o tem ni dvoma, glede na velikost države veliko prispevamo k misijam in operacijam zavezništva, a zmanjka nam, ko pride do finančnih zavez. Jasno je, da ne bomo dosegli lastne obljube o dveh odstotkih proračuna, namenjenih za obrambo, do leta 2024. Kaj ste danes rekli Šarcu in kaj je rekel on vam?

Povedal sem predsedniku vaše vlade, da je Nato hvaležen za prispevek Slovenije pri misijah v Afganistanu, pri boju proti teroristom. Za vaš prispevek na Kosovu pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti, za vaš prispevek v baltskih državah, kjer sodelujete v misiji Okrepljena prednja prisotnost (Enhanced forward presence). Sočasno pa sem mu rekel, da pričakujem od Slovenije, da bo več vlagala v obrambo in da bo držala svojo besedo in spoštovala zaveze, ki smo jih naredili skupaj. Da bomo nehali rezati obrambne proračune, jih začeli povečevati in se približali dvema odstotkoma. Šarec je obljubil, da bo Slovenija več vlagala, in poudaril je nekaj, s čimer se zelo strinjam. To delate, ker je v vašem lastnem interesu.

Spominjam se, ko sem bil norveški politik v devetdesetih, bil sem odgovoren za reze v obrambnem proračunu. Toda takrat so se napetosti zniževale po koncu hladne vojne. Sedaj se spet povečujejo. Priča smo vedno bolj drzni Rusiji, ki uporablja vojaško silo proti sosedom, proti Ukrajini. Priča smo kibernetskim in hibridnim napadom, vidimo nemir na jugu z Isisom. Moramo več vlagati v varnost, saj živimo v vedno bolj nepredvidljivem svetu in od Slovenije pričakujemo, da bo del tega.

Malo smo že kot pokvarjena plošča, ko poudarjamo besede: “moramo več vlagati”. Če se ne motim, bo 17 držav članic do leta 2020 doseglo prag dveh odstotkov, Slovenije ne bo med njimi. Lahko pričakujemo posledice? Uradne ali neuradne?

V resnici ne gre le za besede, vidimo več in več dejanj. Ko smo sprejeli zavezo leta 2014, so samo tri zaveznice dosegale 2 %, letos jih bo osem in velika večina je sprejela načrte, kako priti do obljubljenega cilja do leta 2024.

Pa vidite Slovenijo na tem vlaku? Da sledi temu trendu?

Močno upam, da bo Slovenija del tega vlaka in trenda na poti do dveh odstotkov. Pred Slovenijo je dolga pot, zato sem poudaril Šarcu, da razumem, da je to težko. Razumem, da velika večina politikov želi vlagati v izobraževanje, zdravstvo, infrastrukturo. Toda ko vidimo okoli sebe več negotovosti, več nepredvidljivosti, več nevarnosti, moramo vložiti več v svojo obrambo. Zgodovinsko dva odstotka nista tako velika investicija. Med hladno vojno je večina članic porabila tri odstotke ali več za svojo obrambo. Torej ne gre za veliko povišanje.

V Sloveniji imamo novo politično sliko. V državnem zboru je Levica bojkotirala vaš nagovor, bil je manjši protest pred parlamentom. Močno nasprotujejo slovenskemu članstvu v zvezi Nato. Levica je pomemben partner vladi, čeprav ni v koaliciji. Kako si razlagate to neodločnost javnega mnenja Slovenije do zavezništva?

Nato je zavezništvo 29 demokracij. V demokraciji so različni pogledi o večini stvari. Tudi o Natu. Denimo v moji državi, na Norveškem, smo imeli vedno nekaj strank, ki so nasprotovale članstvu v Natu. A ponavljam, za Nato so pomembni odprti in demokratični pogovori. Sprejemamo in spoštujemo različne poglede, a kar smo pokazali skozi 70 let zgodovine zavezništva, je, da smo vedno bili sposobni izpolniti svoje osnovno poslanstvo. Da smo sposobni braniti drug drugega, saj smo varnejši skupaj kot narazen. Naj spomnim, da govorimo o najuspešnejšem zavezništvu v zgodovini, ker smo bili sposobni preprečiti vojno. Razlog, zakaj bi imeli Nato, je, ne da izzovemo konflikte, ampak da jih preprečimo. Dokler smo združeni in pošljemo sporočilo nasprotniku, da bo napad na eno zaveznico izzval odgovor vseh ostalih, potem smo preprečili konflikt. Težko bi našli tako mirno obdobje brez vojn v evropski zgodovini, kot so ga imele zaveznice zadnjih 70 let.

Veliko je napačnih predstav o tem, kaj mora narediti Slovenija za Nato. Levica neprestano poudarja, da trošimo denar za dve srednji bataljonski skupini za Nato. Lahko razjasnite, kaj mora Slovenija narediti za Nato, kaj moramo kupiti za Nato?

Začnimo z dejstvom, da Nato vse svoje odločitve sprejema s soglasjem. Torej ne obstaja odločitev Nata, ki ne bi imela podpore Slovenije. Torej razmišljanje, da Nato sili Slovenijo, da naredi nekaj, je popolnoma zgrešeno. Odločitve sprejemamo samo, če je Slovenija del teh odločitev in jih podpira. Dogovorili smo se o ciljnih zmogljivostih, o katerih se je Slovenija strinjala, denimo nove bojne bataljonske skupine, a to samo zato, ker je to v interesu Slovenije.

Ponavljam, sprejemam, da so v Sloveniji različni pogledi na to. A gre za rezultat demokratičnih pogovorov, odločitev v Sloveniji. To pozdravljam in to spoštujem, saj je Nato zavezništvo demokracij.

Poleg tega Nato nima svojih zmogljivosti, razen nekaj zračnih.

Ne, ne, skoraj vse Nato zmogljivosti so nacionalne zmogljivosti. Gradite svoje zmogljivosti in jih med drugim zagotavljate tudi za misije in operacije Nata. Nato ima poveljniško strukturo, imamo nekaj izvidniških letal in nekaj drugih reči, a skoraj vse Natove zmogljivosti so nacionalne zmogljivosti, ki so potem prispevek k skupnim operacijam.

Dobro je dobiti pojasnila neposredno od generalnega sekretarja zveze Nato, precej prahu je dvignila pri nas trditev, da želi imeti Nato v Luki Koper svojo bazo, bodiva jasna, ali namerava Nato graditi kakšne svoje baze?

Ne, nimamo nobenih takšnih planov. Kolikor vem, pristanišče uporablja Slovenska vojska tudi za transport opreme za vajo Trizobi stik (Trident juncture) na Norveškem. Katera pristanišča ali katero infrastrukturo uporabljajo članice zavezništva, je seveda povsem njihova stvar, mi nimamo nobenih načrtov za kakršno koli bazo v Kopru.

Prvič sva se v Sloveniji pogovarjala pred tremi leti, na začetku vašega mandata, tedaj je bilo še obdobje pred Trumpom. V kakšnem stanju je zavezništvo danes?

Kar vidimo danes, je, da so med članicami razlike. Temu smo priča v trgovinskih sporazumih, v pristopu do jedrskega dogovora z Iranom, v pariškem podnebnem sporazumu. To se je dogajalo v zavezništvu vsa desetletja. Del zgodovine Nata je, da smo imeli velikokrat različne pristope. Med sueško krizo v 50. je bil velik prepad med ZDA na eni strani in Veliko Britanijo ter Francijo na drugi.

V 60. je moral Nato zapustiti Pariz, saj se je Francija umaknila iz poveljniške strukture, in leta 2003 se zavezniki niso strinjali o vojni v Iraku. Takrat sem bil norveški politik in sem bil proti vojni v Iraku, nisem bil edini. Nekateri pa so jo podpirali. Torej, v Natu so razlike. So različni pogledi, ker gre za 29 neodvisnih držav, demokracij. Ampak moč Nata je v tem, da smo navkljub tem razlikam predani varovanju in obrambi drug drugega. Vedno smo bili sposobni preseči naše razlike, saj vemo, da dokler smo skupaj, smo bolj varni.