Šketa o odstopu: Zavzemam se za visoko stopnjo integritete

Drago Šketa, ki je položaj generalnega državnega tožilca zasedel leta 2017, na funkcijo pa je bil znova imenovan letos spomladi, odstopa s položaja generalnega državnega tožilca. Okoliščine odstopa je pojasnil v izjavi za medije. 

"V soboto ponoči sem se vračal z zasebnega slavja, pri tem me je ustavila Policija in mi odredila preizkus alkoholiziranosti. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka," je pojasnil. 

Kot pravi, je prejel plačilni nalog, predloga sodniku za prekrške pa ne, ker presežena stopnja alkohola v izdihanem zraku ni bila takšna, da bi bilo to potrebno. "O tem sem obvestil pristojne institucije in ponudil svoj odstop, zaradi tega, ker smatram, da bi lahko moja ravnanja škodila ugledu državnotožilske funkcije in tudi ugledu državnih tožilcev," je razložil. 

Še istega dne, torej v soboto, je o vsem tem obvestil ministrico za pravosodje, v ponedeljek zjutraj pa je pisno podal svojo odstopno izjavo Državnotožilskemu svetu, predsednici državnega zbora in ministrici za pravosodje.

"Ves čas se kot generalni državni tožilec zavzemam za visoko stopnjo integritete vseh državnih funkcionarjev. Odstop sem ponudil, ker menim, da bi moja dejanja lahko škodila ugledu državnotožilske funkcije in ugledu državnih tožilcev," je dodatno pojasnil razlog za podano odstopno izjavo. "Na koncu bi se želel opravičiti vsem, ki sem jih s svojim ravnanjem prizadel," je sklenil. 

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v izjavi za javnost zapisala, da moramo imeti ničelno toleranco do vožnje pod vplivom alkohola, zato ministrica ceni, da je Šketa takoj in brez pomisleka prevzel odgovornost za svoje ravnanje in odstopil s svoje funkcije."S tem je Šketa pokazal visoko stopnjo integritete in spoštovanje do položaja generalnega državnega tožilca, državnotožilske organizacije ter pravosodja v celoti," je še zapisala ministrica.

Z njegovo odstopno izjavo so se že seznanili tudi člani Državnotožilskega sveta. Odločitev Škete za odstop sprejemajo z razumevanjem, jo pa tudi obžalujejo, saj menijo, da je kakovostno in uspešno vodil tako vrhovno državno tožilstvo kot tudi celotno državnotožilsko organizacijo. "V času njegovega vodenja državnotožilske organizacije je ta kljub okrnjenemu delovanju v času epidemije covida-19 in kadrovskemu manku državnih tožilcev uspešno zagotavljala pravno varnost v Sloveniji in sledila sprejeti politiki pregona," so prepričani.

Je pa tudi njihovo stališče, da je vožnja pod vplivom alkohola nesprejemljiva, zato z razumevanjem sprejemajo odločitev za odstop s funkcije.

Prvi generalni tožilec, ki je bil na funkcijo imenovan dvakrat, predčasno zaključil mandat

S tem, ko je bil Šketa letos spomladi znova imenovan na funkcijo (bil je tudi edini kandidat), je postal tudi prvi generalni državni tožilec, ki je bil dvakrat imenovan na to funkcijo. Vendar pa je, kot kaže, svoj drugi mandat, ki bi moral trajati šest let, predčasno končal.

Sicer pa je skoraj celotno kariero gradil v državnotožilski organizaciji, sprva kot strokovni sodelavec, pozneje kot pomočnik okrožnega državnega tožilca, nato kot okrožni državni tožilec. Do leta 2017 je bil tudi vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru.

Generalnega državnega tožilca imenuje DZ na obrazložen predlog Državnotožilskega sveta po predhodni pridobitvi mnenja vlade, in sicer za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. 

Pričakovati je, da bo Šketo na mestu generalnega državnega tožilstva nadomestila njegova namestnica Mirjam Kline, ki je bila na to mesto imenovana letos poleti. Zakon o državnem tožilstvu določa, da generalnemu državnemu tožilcu preneha funkcija 30. dan po prispetju odstopne izjave na Državnotožilski svet, zatem pa do imenovanja novega generalnega državnega tožilca njegovo delo opravlja namestnik generalnega državnega tožilca.

Šketo je sicer januarja letos nekdanji premier Janez Janša obtožil delovanja, ki meji na državni udar, s tem ko je v Bruselj poslal pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje oziroma zavrnitev evropskih sredstev Sloveniji. Janša je podobnega delovanja obtožil tudi komisarja Janeza Lenarčiča. Šketa je njegove navedbe označil za neresnične. "Nikoli nisem predlagal zamrznitve sredstev za Slovenijo," je povedal.

Odzivi: Je z odstopom zavaroval integriteto državnega tožilstva?

Na informacijo o odstopu se že vrstijo odzivi. "Z odstopom zaradi nespametnega zdrsa v zasebnem življenju generalni državni tožilec varuje integriteto državnega tožilstva. Redki funkcionarji so brez predhodnega pritiska javnega mnenja tega sposobni," je komentiral nekdanji sodnik in pravosodni minister Aleš Zalar.

V koalicijskih strankah pozdravljajo prevzem odgovornosti. "Generalni državni tožilec Drago Šketa je storil napako in kršil predpise, svoje napačno ravnanje pa priznal in prevzel odgovornost. Po naši oceni je s tem, ko je odstopil, zaščitil integriteto in dobro ime institucije, ki jo je vodil," so sporočili iz Gibanja Svoboda. 

V imenu Levice se je odzval vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec. "Odstop, čeprav zaradi dejanj v zasebnem življenju, je odraz zrelosti in sprejemanja odgovornosti. Javni funkcionarji morajo biti svetilnik integritete, zato odločitev spoštujem," je dejal.

Da je Šketa ravnal v skladu s pričakovano integriteto, je v oddaji 24UR ZVEČER dejal predsednik protikorupcijske komisije (KPK) Robert Šumi. "Ravnal je odgovorno in s tem je tudi zaščitil integriteto organa, kjer je zaposlen," je poudaril. "Ravnal je celo proaktivno odgovorno, ni čakal, da ga drugi pozivajo k temu," je dodal. Spomnil je, da tudi KPK v okviru svojih pristojnosti poziva k temu, da je treba prevzeti odgovornost, ko storiš nekaj narobe: "Ne pa, da se braniš na vse možne načine in čakaš, da ti pristojni organi dokažejo, na koncu pa poteče čas in si reaktivno odgovoren, to je ta razlika." Da se je opravičil tudi vsem, ki jih je prizadel, se Šumiju zdi profesionalno in častno.