"Pišem, da izrazim veliko zaskrbljenost Evropske radiodifuzne unije za prihodnost javnih medijev v Sloveniji," je Curran zapisal v uvodu pisma, ki ga je v ponedeljek poslal Janši. V nadaljevanju je opozoril na sovražne in pogosto neutemeljene komentarje, ki jih je bila Radiotelevizija Slovenije (RTVS) deležna v zadnjih mesecih ter na ključno vlogo RTV SLO med krizo zaradi covida-19.
Navedel je rezultate raziskave inštituta Mediana, po kateri več kot 80 odstotkov pogostih uporabnikov RTVS njeno delo ceni, število ljudi, ki so jo spremljali, pa se je med krizo močno povečalo. "Podatki ankete poudarjajo visoko stopnjo javnega priznanja RTVS kot ključne demokratične institucije s pomembno vlogo v družbi," je zapisal Curran.
Izpostavil je, da RTVS, podobno kot javni mediji po vsej Evropi, potrebuje ustrezno, stabilno in predvidljivo financiranje, ki bo služilo vsem segmentom družbe in ponujalo programe za vse skupine in manjšine z visoko stopnjo zavzetosti in strokovnosti. Njegova vloga je tudi raziskati in po potrebi z nepristransko preiskavo razkriti kršitve, je še navedel generalni direktor EBU.
Curran je poudaril, da je najpomembnejši del proračuna RTVS že od leta 2012 nespremenjen, medtem ko se količina vsebin, kakovost in zahteve v hitro razvijajočem se gospodarskem, socialnem in tehnološkem okolju nenehno povečujejo. Zmanjšanje proračuna RTVS za 13 milijonov evrov skladno z demokratično prakso zahteva ustrezno razpravo z vsemi zainteresiranimi stranmi, kar bi omogočilo upoštevanje vseh stališč in izpolnitev evropskih standardov, še piše v pismu, ki Janšo poziva k podaljšanju časa za javno razpravo o noveli zakona o RTVS.
213 posameznikov in društev proti predlogu
Slovenski center Pen, Forum za demokracijo in drugi podpisniki, skupno so tako zbrali 213 posameznikov in društev, pa so javnosti predstavili pismo, v katerem opozarjajo na škodljive in nesprejemljive spremembe v predlogu. Kot pravijo, te spremembe "kažejo zelo jasno težnjo vladajoče politike po podreditvi in obvladovanju teh ključnih medijev in Slovenske tiskovne agencije, kar nakazuje tudi težnjo po popolnem obvladovanju informiranja javnosti v Republiki Sloveniji".
V pismo so izpostavili nekaj ključnih usmeritev, ki se jih RTV drži zadnja leta in opozorili na zelo kratek rok za javno razpravo - ta naj bi se končala 15. julija in torej trajala samo štiri dni, čeprav zakon pravi, da bi morala javna razprava trajati najmanj mesec dni. "Povrhu pa je ta javna razprava bila razpisana tik pred koncem tedna v času počitnic, dopustov in epidemije", so dodali.
V zaključku so poudarili, naj Vlada RS predlog umakne in v "sodelovanju s stroko čim prej pripravi gotovo potrebne, a smiselne spremembe medijske zakonodaje, primerne času, v katerem živimo, predvsem pa bistveno drugačne od sedanjih spornih predlogov, ki ne skrivajo teženj po avtoritarni ureditvi medijskega prostora v Republiki Sloveniji."
'Podpiramo napovedane spremembe'
V Združenju novinarjev in publicistov so spremembe podprli. Menijo, da bi odvzem denarja RTV slednjo prisilil, da razmišlja tržno, a kljub temu menijo, da je treba oglaševanje nekoliko omejiti.
Več denarja za STA bi po njihovo pomenilo, da bi lahko popravili plače in so proti temu, da bi za odgovornega urednika STA veljala pravila, ki se ne tičejo zakona o medijih. Pri spremembi zakona o medijih bi tudi radi videli, da se razkrinka sporno financiranje iz tujine. Tukaj imajo v mislih tisto, ki izhaja iz "davčnih oaz." Prav tako se jim zdi neprimerna trenutna ureditev glede urejanja mandatov vodstva in nadzornikov v tej organizaciji.
Pomanjkljivo se jim zdi, da status neodvisnih novinarjev in publicistov ni drugače urejen,"kot je recimo status, ki podpira kulturne, umetniške in ustvarjalne delavce in se dodeljuje 61 poklicem, mnogim z bistveno manj ali nobenim politično-kulturnim vplivom."
KOMENTARJI (409)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.