Nova plačna lestvica bo imela 67 razredov, razmerje med najnižjim in najvišjim pa bo ena proti sedem in, kot je znano, bo prvi plačni razred nanesel dobrih 1250 evrov bruto, 67. pa dobrih 8800 evrov bruto. Tak razred bodo sicer šele leta 2028 imeli predsedniki republike, vlade, državnega zbora, ustavnega sodišča in vrhovnega sodišča.
Premier bi torej v prihodnjem mandatu imel kar za 45 odstotkov višjo plačo. To pa ne bi bila največja razlika, vlada je denimo pripravila uredbo o plačah direktorjev vladnih služb, javnih zavodov in agencij. Predlog, ki ga je pridobil časnik Večer, predvideva, da bi se na občinskih upravah plače dvignile tudi za 67 odstotkov. Direktor UKC Maribor pa bi denimo namesto zdajšnjih 5000 evrov bruto zaslužil skoraj 60 odstotkov več.
Kako pa bi se plače spremenile drugim zaposlenim v javnem sektorju?
Tu je pomembno opozorilo, da vse številke še niso dorečene in bodo jasne šele, ko bodo končana pogajanja o kolektivnih pogodbah. O tem, za kako kompleksno zadevo gre, priča morda podatek, da je v predlogu navedenih več kot 3500 različnih delovnih mest.
Policist, ki ima trenutno plačo 1219 evrov bruto in prejema doplačilo do minimalne plače, bi imel v novi plačni lestvici 1636 evrov, oziroma dobrih 30 odstotkov več. Srednja medicinska sestra v intenzivni negi, ki ima dobrih 1400 evrov bruto, bi imela po dvigu 1700 evrov bruto plače, torej 20 odstotkov več. Oskrbovalki, ki v domu za starejše med drugim prinaša hrano in nudi pomoč pri hranjenju, bi se plača dvignila za 12 odstotkov. Učitelj bi imel slabih 28 odstotkov več, hidrolog 17 odstotkov več.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.