Na Zavodu za šolstvo, ki po zakonodaji velja za osrednji državni razvojno-raziskovalni ter svetovalni zavod na področju vzgoje in izobraževanja ter je kot tak zadolžen za podajo strokovnih predlogov za spremembe v šolskem sistemu, so se prevetritve obstoječih anomalij očitno lotili postopoma in premišljeno. "Če bomo stvari spreminjali zato, da bo že v naslednjem šolskem letu bistveno drugače, smo se zmotili," je javno obelodanil direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj in izrazil skepso do peticije društva Sveta staršev, ki zahteva precejšnje reforme trenutnega šolskega sistema, do sedaj pa jo je podpisalo več kot 22.000 ljudi. "Peticijo sicer jemljem resno, vendar vse tisto, kar je zapisano v njej, nikakor ne kaže na neko konsistentnost sprememb v šolskem sistemu," je dejal v intervjuju za STA.
Na tnalu tudi učni načrti
Ena od aktualnih tem, ki zadnje tedne razdvaja strokovno in laično javnost, so tudi učni načrti. Logaj na to, da je v šolah preveč učne snovi, ne pristaja. Strinja se s tem, da so morda učni načrti res obsežni, vendar imajo po njegovem učitelji relativno veliko avtonomije, kaj bodo obravnavali. "Obvezno morajo obravnavati posamezne tematske sklope, slediti ciljem in standardom znanja, vse ostalo pa je prepuščeno njim." Na zavodu poudarjajo, da učne načrte ves čas posodabljajo, ne samo na podlagi ugotovitev učiteljev, temveč tudi trendov razvoja same stroke. V novem šolskem letu bo, na primer, v praksi zaživel posodobljen učni načrt za slovenščino v devetletki, ki bo učiteljem omogočil večje povezovanje poučevanja jezika in književnosti.
'Gre za skrbno načrtovano raziskavo'
Da pa bi se vendarle dokopali do odgovorov o preobremenjenosti slovenskih osnovnošolcev, so na zavodu pripravili posebno raziskavo, ki so jo začeli izvajati prav v teh dneh. V njej bodo prek spletne učilnice sodelovali učenci iz enega oddelka šestega in osmega razreda vseh osnovnih šol. "Želimo ugotoviti, ali stres povzroča šola, ali ga povzročajo šolske in domače obveznosti skupaj, ali pa morda tudi pritisk domačega okolja," je že minuli konec tedna napovedal Logaj. Po tem bo bržkone lažje odgovoriti na vprašanje, ali je več obveznosti in obremenitev prinesla devetletka. Z raziskavo se želijo torej dokopati do dejanskih ugotovitev, ki bi lahko predstavljale strokovno podlago za uvedbo bolj korenitih sprememb v prihodnje.
"Z raziskavo, ki jo bomo izvedli, bomo skušali odgovoriti na vprašanja, povezana z dejavniki, ki povzročajo občutek obremenjenosti učencev v višjih razredih osnovne šole," so nam sporočili z zavoda, pri tem pa vsebine posameznih vprašanj ne želijo razkriti. Tudi sicer bo vprašalnik za sodelujoče anonimen. In zakaj so izbrali ravno učence šestega in osmega razreda? Zato, ker želijo "z raziskavo ’poseči’ v zadnji dve triadi", odgovarjajo in dodajajo, da "gre za skrbno načrtovano raziskavo", zaradi česar pričakujejo "zanesljive rezultate". Prvi bodo javnosti znani že aprila, končni pa do konca šolskega leta.
In kaj kažejo mednarodne primerjave?
Na Zavodu za šolstvo poudarjajo, da mednarodne primerjave kažejo, da naši učenci niso med najbolj obremenjenimi. Glede obremenitve s časom pouka vsi podatki v zadnjih 15 letih kažejo, da so slovenski učenci med manj obremenjenimi.
Raziskava OECD, objavljena v preteklem letu, je pokazala, da v pregledu povprečnega letnega števila ur pouka v 35 državah OECD in nekaterih drugih partnerskih državah kaže, da v Sloveniji glede povprečnega števila ur pouka odstopamo navzdol.
KOMENTARJI (78)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.