Gašperšič: Z Luko Koper želimo najti optimalno rešitev za drugi tir

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je tarča ostrih očitkov o pritiskih na nadzorni svet Luke Koper in vpletanju v kadrovanje, je omenjene obtožbe v pogovoru za Delo zanikal. "Več kot očitno se pritiski in politizacija izvajajo v obratni smeri," je pripomnil.

Vlada je za gradnjo drugega tira Koper–Divača nedavno ustanovila projektno podjetje 2TDK, ki bo po sredinih ministrovih napovedih v oddaji Tarča na nacionalni televiziji po vplačilu ustanovnega kapitala kmalu vpisano tudi v sodni register.

Na vprašanje, ali to podjetje za ustvarjanje zadostnih prihodkov za povrnitev naložbe potrebuje koncesijo za tretji pomol v koprskem pristanišču, je odgovoril, da se je "to treba dogovoriti", apriorno izključujoča stališča pa ne pripomorejo k ničemur.

Poleg tega po njegovih besedah ni mogoče začeti resnega modeliranja in pokrivanja prihodkov brez nove ocenjene vrednosti projekta drugega tira. Revizijo vrednosti projekta bo izvedla italijanska družba Geodata Engineering, nato bo po ministrovih besedah jasno, "koliko prilivov je treba zagotavljati, in od tega so odvisne rešitve".

Potencialnim tujim partnerjem, ki bi s finančnimi vložki vstopili v lastniško strukturo 2TDK, za zdaj po Gašperšičevih navedbah država ne more še ničesar obljubiti, "ampak samo napovedujemo možnost, da bodo na razpisu lahko sodelovali ter vlagali v razvoj slovenskega transporta in logistike". Ko bodo znane številke in ko bo sprejet model, bo država objavila razpis.

Želja vlade, tako minister, je, da se gradnja drugega tira poveže s pospešenim razvojem logistike, ki bi ustvarjala prihodke in sama povrnila investicijo. Koncesija za tretji pomol je po njegovih besedah le eden od možnih načinov. "Bolje bi bilo, da se na ustrezen način Luka Koper z vso svojo dejavnostjo vključi v to konstrukcijo," je povedal.

Gašperšič meni, da koncesija verjetno ni najbolj optimalna rešitev, "saj bi se na majhnem prostoru ustvarjala konkurenca". "Ta je praviloma dobra, včasih pa bi zaradi premajhnega obsega lahko bila tudi neuspešna," je dodal.

Rešitev s koncesijo je bila tako nakazana kot alternativna možnost, prioritetna želja vlade pa je po ministrovih zagotovilih ves čas, da skupaj z Luko Koper najde optimalno rešitev.

Glede načrtov za uvedbo pristaniške uprave v Kopru je pripomnil, da sedanji model Luke Koper izkazuje rezultate, zato vlada "a priori" nima načrtov za njegovo spremembo. "Želimo čim prej najti rešitev za izvedbo drugega tira in pri tem potrebujemo sodelovanje z Luko Koper, kot trenutno je. Ni časa za spremembe modela upravljanja pristaniške infrastrukture," je zagotovil.

Kot možno rešitev je ponudil, da bi prihodke Luke Koper, kot so koncesijske dajatve in dividende, namesto v državnem in lokalnih proračunih zbirali v podjetju 2TDK, ki bi s temi viri razpolagalo za izvedbo investicije v drugi tir.

Podrobnosti je treba po njegovih trditvah dogovoriti, bo pa to določeno v zakonu, za katerega so na ministrstvu že začeli pripravljati teze. 2TKD bo moral imeti koncesijo za gradnjo drugega tira, a za zdaj še ni mogoče določiti, kako bo investicijski vložek pokrival v 30-letnem koncesijskem obdobju.

"Zagotoviti moramo model, ki bo čim manj bremenil davkoplačevalce," je bil odločen in pripomnil, da morda velik prispevek tujih vlagateljev – na Obali se pogosto izpostavlja strah pred prodajo pristanišča tujcem – niti ne bo potreben.

O sodelovanju z Luko Koper je dejal, da je Luka do zdaj nasprotovala bolj ali manj vsem rešitvam vlade in zagovarjala, da naj tir zgradi država izključno z davkoplačevalskimi sredstvi, kar pa po njegovem prepričanju ni mogoče brez nezanemarljive škode na drugih področjih. "Slišal sem, da prva nadzornica (Alenka Žnidaršič Kranjc) pojasnjuje, da ima Luka rešitev. Začuden sem, ker do vlade te niso prišle," je še navedel. 

Državni sekretar Dragonja: Zavedam se, da sem storil napako, a nisem želel zavajati javnosti

Državni sekretar ministrstva za finance Metod Dragonja je bil zadnje dni tarča kritik, ker je na seju komisije za nadzor javnih financ navajal stare podatke o donosu na kapital Luke Koper. Znova se opravičuje, češ da je nehote storil napako in da ni želel manipulirati s podatki.

Dragonja je danes še enkrat priznal napako, da je na petkovi seji komisije za nadzor javnih financ navajal neaktualne podatkov o donosu na kapital Luke Koper. Obenem pa je pozval k preveritvi več vidikov delovanja Luke, med drugim upravljanja javne infrastrukture in izvajanja koncesijske pogodbe.

Dragonja je bil zadnje dni tarča kritik, ker je minuli petek na seji komisije za nadzor javnih financ navajal podatke o donosu na kapital iz obdobja med letoma 2011 in 2013. Takrat je bil povprečni donos na kapital 2,5 odstotka, a se je do letošnjega prvega četrtletja zvišal na 15,4 odstotka.

Odgovornost za napačne izjave je ta teden sprejel že v kratki izjavi za TV Slovenija, tokrat pa so s finančnega ministrstva poslali tudi njegovo izjavo za javnost. "Zavedam se, da sem storil napako z navajanjem neaktualnih podatkov na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Vendar hkrati podarjam, da nisem imel namena manipulirati s podatki in zavajati javnosti," je zapisal Dragonja.

Vse izjave so po njegovih besedah sledile cilju izboljšanja upravljanja z državnim premoženjem in da se Luka Koper naprej uspešno in dinamično razvija, hkrati pa prispeva več državi. Še vedno je prepričan, da bi morala Luka Koper svoj dividendni donos podvojiti.

"S tako izraženim pričakovanjem sem očitno prestopil polje nedotakljivosti podjetja. Vodstvo Luke Koper si še vedno predstavlja, da si cilje lahko postavlja družba sama in da za njih določbe strategije upravljanja podjetij v državni lasti ne veljajo," je komentiral državni sekretar.

V javnosti je po njegovih besedah v celoti prezrto ostalo opozorilo, da Luka Koper "že daljše obdobje sistematično krši koncesijsko pogodbo z državo in nepregledno in neustrezno izkazuje vlaganja v javno infrastrukturo ter vrednost teh vlaganj".

Zato računskemu sodišču javno predlaga, da izvede revizijo upravljanja javne infrastrukture v Luki Koper in izvajanja koncesijske pogodbe. Delničarjem Luke ob tem predlaga, da na prihajajoči skupščini postavijo vprašanja, povezana s stroškovno učinkovitostjo družbe. Inšpektoratu za delo in finančni upravi pa predlaga, da preverita obseg zaposlovanja v Luki Koper preko espejev in po njegovih besedah sistematično izogibanje plačevanja davkov in prispevkov.