Gašperlin in Prebilič enotna: 'Gre za sistematično zlorabo azilantskega statusa'

V oddaji 24UR Zvečer sta o migrantski problematiki spregovorila direktor Uprave uniformirane policije Marko Gašperlin in varnostni strokovnjak Vladimir Prebilič.

"Smo vsekakor del migrantske poti, ki vodi preko Zahodnega Balkana, od Turčije preko Bolgarije, bodisi Grčije, Makedonije, Hrvaške, Slovenije," je uvodoma potrdil Gašperlin. "Po tem, ko policisti migrante prestrežejo, po nedovoljenem prehodu notranje meje, ponavadi migranti izrazijo željo za mednarodno zaščito, to pa pomeni, da jih odpeljemo v azilni dom, kjer se začne voditi azilni postopek."

Bolj oster pa je bil Prebilič. Opozoril je, da se govori o nezakonitih migracijah in da se je vzpostavila sintagma, da je to povsem normalen proces, kar pa še zdaleč ni. "Ni normalen proces, ne bi smel biti in vsi bi morali narediti vse, da ne bi tekel, kot teče ta trenutek," je poudaril. "Prva je Republika Hrvaška, ob vstopu v schengen je namreč pridobila vse pravice in dolžnosti, ena izmed teh pa je, da ščit zunanjo mejo Evropske unije." Kot je dodal, če Hrvaška tega ne bo storila, je jasno, kaj sledi. Države bodo, po njegovem mnenju, zaščitile svoje meje, schengenski prostor pa bo izgubil svoj pomen in smisel.

 Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je sicer opozoril, da bodo izvajali poostrene izravnalne ukrepe. Gašperlin je pojasnil, da imajo države možnosti, pravice in dolžnosti, da vzpostavljajo te izravnalne ukrepe, ki so v bistvu zakonsko pooblastilo, da se pri vseh potnikih, ki prestopajo mejo, lahko preverja identiteto in dokumente, če obstajajo neki indikatorji za to. "S tem, da to ni več sistematično, ampak je ciljno nesistematično, na ta način se preprečuje čezmejna kriminaliteta."

"V kolikor Hrvaška ne bo opravila svoje domače naloge in zavarovala meje, kot se spodobi, potem nam ne preostane drugega, kot da se zaščitimo," je bil jasen Prebilič. Poudaril je, da je naloga države, da mora mejo nadzirati, tukaj pa očitno vsi mehanizmi odpovedujejo. Kot predlog je navedel, da bi se Hrvaška lahko zatekla tudi v sodelovanje s Frontexom, ki bi izdatneje pomagal varovati mejo. "Prišel je čas, ko bo politika morala na to jasno opozoriti in zahtevati, da se izvede to, kar se mora izpeljati."

Sodelovanje s Frontexom bi pozdravil tudi Gašperlin, ki je omenil, da upravičeno pričakujejo večje angažiranje Frontexa, kar pa je v največji meri odvisno od Hrvaške. "Sama ponovna uvedba mejne kontrole, pa se bojim, da ne bo rešila te težave," je dodal. Prebilič je sicer podvomil, da bi Hrvaška povedala, da ne more sama nadzorovati meje, nedovoljene prehode pa je označil za sistematično zlorabo azilantskega statusa, saj je ta namenjen ljudem, ki prihajajo iz držav v stiski, soočamo pa se z vedno večjim številom ekonomskih migrantov. "Strinjam se, da sama zaščita meje ne bo rešila vsega, ampak je signal marsikomu v EU, da nekaj ni v redu."

Bo Slovenija postala migrantski žep?

Tudi Gašperlin je poudaril, da gre v veliki meri za zlorabo azilnih postopkov s strani ekonomskih migrantov, kot glavno težavo pa je izpostavil zakonodajo. "Bojim se, da bo migrantov še več, če se kaj ne spremeni," je opozoril. "Scenarij, po katerem bi Slovenija postala migrantski žep, je praktično neverjeten, vse evropske države namreč zavezuje ista zakonodaja. Vsi ti migranti, ki pri nas zaprosijo za azil, so to storili že na Hrvaškem ali v Grčiji, Turčiji in enako bodo storili v vseh državah na poti do svojega cilja."

Prebilič je predlagal rešitev za te nezakonite migracije, in sicer mehanizem za določanje ustreznosti prosilcev za azil, še preden stopijo na evropska tla. "Bila je že podana pobuda za humanitarni azil, kjer bi, še preden oseba vstopi v ta prostor, preverjali njeno ustreznost," je pojasnil. Torej ali obstajajo razlogi za azil in ali lahko normalno, legalno vstopi v ta prostor. "Žal tukaj ni bilo preboja, bojim pa se, da če bo prišlo do zaostrovanja situacije, bodo države potegnile nekatere ukrepe, ki so proti zakonu."

Poudaril je, da države, ko teče voda v grlo, lahko vedno storijo nekaj, kar ni v sozvočju z ostalimi državami, tega pa si ne bi želeli. "Celotna Evropska unija namreč počiva na vzajemnosti in medsebojni pomoči."