Kot je znano, je državni zbor sredi decembra lani zavrnil predlog sprememb financiranja vrtcev, ki ga je ob podpori več kot 5000 državljanov vložila Stranka mladih Slovenije (SMS), s katerim bi uveljavili brezplačne vrtce za vse otroke. Po mnenju zunajparlamentarne stranke naj bi visoke cene povzročale preveliko socialno razslojevanje med predšolskimi otroci. S svojim predlogom so želeli zagotoviti večjo vključenost otrok v vrtce in socialno varnost družin.
Zavrnili brezplačne vrtce, zdaj iščejo rešitve
Glavni argument vladnih strank proti noveli zakona je bil, da zakon s finančnega vidika "ni realen". Poslanci vladne koalicije so ob tem priznavali, da so cene vrtcev previsoke in da bi kazalo razmisliti o spremembah v sistemu.
Vladne službe zdaj pripravljajo predlog, po katerem bi bilo področje socialnih transferjev v prihodnje urejeno samo z enim zakonom. V predlogu zakona naj bi bila tako določena tudi lestvica plačilnih razredov za znižano plačilo vrtca. "Lestvica bo določena v zakonu in ne več v podzakonskemu predpisu, po vsebini pa gre za pomemben instrument družinske politike, ki je bil v zadnjem času v javnosti deležen precejšnje kritike," so na vprašanje 24ur.com odgovorili z ministrstva za šolstvo in šport.
Mladim nenaklonjena politika
Po mnenju strokovnjaka za ekonomsko demografijo dr. Janeza Malačiča z Ekonomske fakultete v Ljubljani je eden pomembnih vidikov demografske krize v Sloveniji to, da so današnji politični sistemi po svoji zasnovi veliko bolj naklonjeni starejšim kot pa otrokom in mladini. "Verjetno je to tudi eden od razlogov, da se je rodnost današnjih generacij mladih tako zelo znižala," pravi Malačič.
Po njegovem bi morala tudi Slovenija kot "sodobna razvita družba sprejeti veliko bolj kompleksne in dolgoročne ekonomske in širše družbene ukrepe za spodbujanje rodnosti." Ugledni slovenski demograf je prepričan, da bi morala država ustvariti družinam in mladim staršem bolj prijazno družbeno okolje. "Pri čemer bo verjetno treba poseči tudi v sam politični sistem," je za 24ur.com povedal Malačič.
Slovenija z najnižjo nataliteta v EU
Zaradi nizke stopnje rodnosti je nemška vlada sprejela zakon, po katerem novopečene starše v Nemčiji od 1. januarja naprej ob rojstvu otroka čaka posebna ugodnost. Medtem ko jim je doslej dve leti po rojstvu otroka pripadalo največ 300 evrov starševskega dodatka mesečno, bodo namreč poslej v 12 ali 14 mesecih prejeli vsoto, ki bo sicer odvisna od njihovih dohodkov, dosegla pa bo lahko celo do 25.000 evrov. Starševski dodatek bo po novem znašal 67 odstotkov zadnje neto plače in bo omejen do višine največ 1800 evrov na mesec.
Po najnovejših podatkih evropskega statističnega urada Eurostat ima Slovenija najnižjo stopnjo natalitete v razširjeni Evropski uniji. V Sloveniji je rodnost padla z 1,32 otroka v letu 1994 na 1,23 otroka leta 2005, s čimer je država pristala čisto na dnu lestvice rodnosti v EU.
Z največjo rodnostjo se je sicer leta 2005 po podatkih Eurostata ponašala Francija, kjer je ženska v povprečju rodila 1,94 otroka, sledile pa so ji Danska, Finska in Velika Britanija s stopnjo rodnosti 1,8. Najmanjšo rodnost so poleg Slovenije predlani zabeležile nove članice Poljska (1,24), Slovaška (1,25) in Litva (1,27). Med državami z nizko rodnostjo sta tudi Romunija (1,31) in Bolgarija (1,32) , ki sta članici unije postali s 1. januarjem letos.
Najbolj obremenjen srednji razred
Neuradno naj bi analiza plačil staršev za stroške slovenskih vrcev pokazala, da so družine glede na dohodek zdaj zelo različno obremenjene. Tiste v nižjih dohodkovnih razredih naj bi tako plačevale od 16 do 20 odstotkov svojih dohodkov, v srednjem razredu pa naj bi starši za vrtec plačevali celo po 30 odstotkov družinskega dohodka.
Strokovne službe ministrstva za šolstvo proučujejo izračune in simulacije posameznih variant lestvic, ki naj bi predvsem bolj izenačile sedanje obremenitve staršev po posameznih razredih. "Resno pa se proučujejo tudi možnosti, da se v bodoče obremenitve staršev oziroma delež plačil staršev za vrtec zmanjša," odgovarjajo na ministrstvu.
Neuradno dodatnih 29 milijonov evrov subvencij
Medtem ko vladne službe razmišljajo o povišanju subvencij za vrtce, pa nameravajo v ljubljanski mestni upravi predlagati zvišanje plačil za starše. Tako naj bi se predšolsko varstvo v naslednjih treh letih podražilo kar za 30 odstotkov, kar pomeni, da bodo morebitne državne subvencije, o kateri razmišlja vlada, komaj pokrile napovedane podražitve.
Zadnji podatki o višini subvencij na letni ravni so iz leta 2005, ko je država in občine iz svojih proračunov za delovanje vrtcev zagotovile 189 milijonov evrov. Po neuradnih podatkih naj bi bile potrebne dodatne subvencij v višini okrog 29 milijonov evrov, vendar o številkah na ministrstvu zaenkrat še ne govorijo.
Pravijo le, da predloga sprememb financiranja vrtcev na ministrstvu še ne morejo objaviti, ker še ne vedo, koliko dodatnih sredstev bo vlada pripravljena zagotoviti iz proračuna. "Potrebne pa so tudi druge spremembe in prilagoditve sedanjega sistema financiranja predšolske vzgoje in vrtcev, zato nove lestvice v tem trenutku še ni mogoče predstaviti," pravijo na ministrstvu.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.