Gasilci še ne bodo dobili dodatnih sredstev, Tonin zagotavlja sistemske rešitve

Gasilske organizacije na Slovenskem uživajo največje zaupanje državljanov, redno kažejo raziskave javnega mnenja. Njihova pomoč državljanom v intervencijah vseh oblik – od gašenja požarov, saniranja posledic naravnih nesreč, reševanja oseb in premoženja ter številnih drugih družbenoodgovornih dejavnostih, jim zagotavlja ugled in zaupanje med prebivalstvom. Poleg tega pa gre za množične organizacije. Po podatkih Gasilske zveze Slovenije (GZS) je v Sloveniji več kot 1300 prostovoljnih gasilskih društev, vanje pa je včlanjenih 170.000 gasilcev, med njimi je aktivnih več kot 50.000. 

Epidemija novega koronavirusa je vplivala tudi na delovanje nekaterih gasilskih društev. Ta se namreč financirajo tudi s sredstvi, ki jih pridobijo z organizacijo gasilskih veselic, prodajo koledarjev in s pomočjo pri drugih prireditvah. Z zbranimi prispevki si pomagajo pri nakupu opreme, ki jo potrebujejo za uspešno izvajanje intervencij. Zaradi ukrepov o omejevanju združevanja na javnih površinah so tako nekatera društva že več mesecev brez pomembnega vira financiranja. 

V nekaterih prostovoljnih gasilskih društvih pravijo, da bodo letos utrpeli 50- do 60-odstotni izpad dohodkov, pri čemer so sami stroški zaradi dodatnih aktivnosti v okviru ukrepov ob epidemiji višji kot pretekla leta, ti pa niso del pogodb z občinami. Pri GZS sicer pravijo, da s tem obstoj večine društev vendarle ne bo ogrožen, saj večina občin in država namreč niso manjšale rednih sredstev za delovanje javne gasilske službe. "Društva so lahko izpad dohodka na osnovi zakonodaje, sprejete zaradi koronavirusa, prijavila tudi preko občin. Izpad dohodka nastaja iz naslova lastne dejavnosti, ki pa je v nekaterih društvih zelo pomembna. Tukaj niso samo veselice, je še veliko drugih aktivnosti, preko katerih pridobivamo sredstva, ki jih zaradi epidemije ni ali se izvajajo v manjšem obsegu,"  je pojasnil poveljnik Franci Petek.

Opozicija je zato predlagala, da se prostovoljnim gasilskim društvom zagotovijo dodatna finančna sredstva, s katerimi bi premostili izpad sredstev za čas epidemije novega koronavirusa. Pisno poslansko pobudo za dodatno financiranje društev v višini najmanj 7,8 milijona evrov je konec avgusta vložil poslanec Levice Miha Kordiš. "Epidemija je imela tudi gospodarske posledice, zaradi katerih so se skrčile donacije pravnih in fizičnih oseb," je opozoril ob vložitvi predloga.

Zato so v Levici na vlado naslovili pobudo, naj nemudoma zagotovi dodatno financiranje prostovoljnih gasilskih društev, pripravi celovito oceno izpada dohodkov prostovoljnih gasilskih društev in na podlagi te zagotovi dodatna sredstva. Ob tem so vlado pozvali, naj na podlagi ocene izpada dohodkov zagotovi dodatna sredstva za prostovoljna gasilska društva v rebalansu proračuna v letih 2021 in 2022.

Pri GZS sicer s pobudo Levice niso bili seznanjeni, kar kaže na to, da se v politični stranki očitno niso poskušali koordinirati z gasilci. Vseeno pa pravijo, da bi bila tudi enkratna sredstva dobrodošla, čeprav se sami zavzemajo za sistemske rešitve. "Verjetno ni gasilca v naši organizaciji, ki se ne bi strinjal, da dobi 7,8 milijona evrov. V GZS nismo bili seznanjeni s tem predlogom, prav tako nimamo podatka, katere stroške bi lahko pokrivali s tem denarjem. V Sloveniji imamo sorazmerno dober sistem financiranja gasilstva, na žalost pa je sredstev še vedno premalo. Imamo občine, kjer potrebe svojih društev pokrivajo skoraj v celoti in take, v katerih društva nimajo za osnovno preživetje. Na GZS se zavzemamo za sistemske rešitve, pri čemer so enkratna sredstva vedno dobrodošla, vendar tovrstnih težav ne rešujejo dolgoročno."

Predlog je padel na odboru za obrambo

Predlog Levice je nato v četrtek obstal na odboru za obrambo. Poslanci so ga zavrnili s petimi glasovi za in osmimi proti. Dva dneva po padcu predloga, s katerim bi gasilskim društvom zagotovili dodatno financiranje in potem ko je član odbora, poslanec NSi Andrej Černigoj, glasoval proti, se je notranji minister Matej Tonin udeležil slavnostne seje Gasilske zveze Slovenije, kjer so podeljevali letošnje nagrade posameznikom za njihovo izjemno delo in zasluge pri razvoju gasilske organizacije in požarnega varstva v Sloveniji. Tam je poudaril, da je skrb za nadaljnji razvoj slovenskega gasilstva prioriteta. 

"Gasilstvo nosim v srcu. Skrb za razvoj slovenskega gasilstva je ena izmed mojih prioritet," je nato zapisal na Twitterju in dodal, da so na ministrstvu za obrambo pripravili konkretne predloge, ki vključujejo več proračunskih sredstev za gasilce, ureditev standardiziranega gasilskega zavarovanja oseb in opreme ter črpanje evropskih sredstev v višini 150 milijonov evrov. 

Černigoj je na seji svoje nasprotovanje predlogu obrazložil z argumentom, da je na stvari treba gledati bolj sistemsko in celovito. V dodatnem pojasnilu nasprotovanja predlogu so nam v NSi povedali, da je poslanec Andrej Černigoj glasoval proti amandmaju Levice, ker je želela "s popravkom zakona na hitro in brez temeljitega premisleka reševati gasilstvo". V NSi tudi pravijo, da ne pristajajo na populistične rešitve, ki se le na prvi pogled zdijo dobre. "Potrebujemo namreč kvalitetno opremo in državno usklajen sistem. Zakonsko rešitev za ustrezno ureditev sistema na ministrstvu za obrambo že pripravljajo."

Ob tem so v stranki še dodali, da se v rebalansu proračuna sredstva za sistem zaščite in reševanja povečujejo za dva milijona evrov glede na sprejeti proračun 2020. Napovedujejo tudi, da bodo celovito in enotno uredili sistem zavarovanj za prostovoljne gasilce, njihove prostore in opremo. "Načrtujemo osrednji center za skupni odziv na naravne nesreče, kjer bodo prostore dobile vse enote iz sistema zaščite in reševanja (CZ, gasilci, potapljači, jamarji ...). Slovenija dobiva tudi tri specializirane podcentre za žled (Kočevje), poplave (vzhodna Slovenija) in požare v naravi (Sežana)." Usklajevanje z vlado pri omenjenih projektih so nam potrdili tudi v GZS. 

"Projekt, ki se nanaša na pridobivanje kohezijskih sredstev v naslednjem finančnem obdobju 2021 do 2027 za vsebine zaščite, reševanja in pomoči, je ocenjen na 150 milijonov in je že koalicijsko usklajen. V programu je predviden nakup specialne opreme in gradnja centrov za usposabljanje, kar bo zelo pripomoglo k izboljšanju pogojev dela gasilcev, zlasti pri zahtevnejših intervencijah." Za vse gasilske domove želijo zagotoviti pridobitev manjkajočih upravnih dokumentov ter hkrati odpraviti morebitne pomanjkljivosti samih objektov, k čemur so pristopili v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, okvirni stroški pa so ocenjeni na štiri do pet milijonov evrov.

Sredstva, ki so letno namenjena sofinanciranju gasilske zaščitne in reševalne opreme, vključno z gasilskimi vozili, trenutno znašajo 1,7 milijona in bi si jih gasilci v prihodnje ravno tako želeli povišati. Pri GZS poudarjajo, da bi bila sredstva, ki jih je predlagala opozicija, sicer še kako dobrodošla. "A vseeno je treba poudariti, da varnost državljanov ni bila ogrožena pred izbruhom koronavirusa, prav tako ne med razglašeno epidemijo in tudi v prihodnje ne bo," še zagotavljajo.

 Gasilci tako še ne bodo dobili dodatnih sredstev, se pa jim obetajo dolgoročne rešitve.