UKC o širjenju garij pri nas: število bolnikov nenehno narašča

"Danes je svet na dosegu roke, veliko potujemo, veliko je preseljevanj. Zato se je v relativno kratkem času število okužb podvojilo," pojasnjuje prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr.med., višja svetnica, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKCL. 

Simptomi so pogosto nespecifični, zato se diagnoza velikokrat postavi z zamudo ali pa se bolezen zamenja z drugimi dermatološkimi stanji. Kot poudarja doc. dr.  Planinšek Ručigaj: "Pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje sta ključnega pomena za preprečevanje širjenja garij. Če opazite simptome, se čim prej posvetujte z zdravnikom."

Okužba se prenaša predvsem z neposrednim stikom kože s kožo, redkeje prek okuženih oblačil ali posteljnine. Še posebej pogosto zbolijo otroci, družinski člani, spolno aktivni mladi odrasli ter prebivalci različnih ustanov, kot so zapori, domovi za ostarele. Ob prvi okužbi je inkubacijska doba do pojava simptomov 2-6 tednov, ob ponovnih okužbah pa se težave lahko pojavijo že v nekaj dneh. 

Za okužbo značilen intenziven srbež 

Za okužbo je značilen intenziven srbež, ki je ponoči hujši. Pojavijo se rdečkaste bunčice, pogosto med prsti, na zapestjih, komolcih, okoli pasu ali na spolovilu. Zdravljenje predpiše zdravnik in običajno vključuje antiparazitno kremo, ki se nanese na celo telo. Ob začetku zdravljenja je treba oprati vsa oblačila, posteljnino in brisače v vroči vodi ter posesati stanovanje. Sočasno je potrebno zdraviti vse družinske člane. Pogosto je potrebno terapijo ponoviti. V nekaterih primerih se odločimo tudi za sistemsko terapijo z zdravili v obliki tablet.

Če simptomi vztrajajo kljub zdravljenju, je pomembno ponovno obiskati zdravnika. Možni razlogi za neuspeh zdravljenja vključujejo nepravilno uporabo zdravila, ponovno okužbo zaradi nezdravljenih stikov ali redkejše primere odpornosti pršic na uporabljeno zdravilo. V takih primerih lahko zdravnik predlaga alternativne možnosti zdravljenja ali dodatne ukrepe za nadzor okužbe.

Porast v zadnjih dveh letih 

Garje so nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča pršica Sarcoptes scabiei. Kot so navedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so v letih 2023 in 2024 zaznali znatno povečanje prijav garij med splošnim prebivalstvom. Število prijav se je leta 2024 povečalo za 41 odstotkov, prejeli so jih 805.

Poleg tega posebej beležijo prijave primerov te bolezni pri tujih državljanih, pri katerih so v letih 2023 in 2024 zaznali znaten porast, predvsem v ljubljanski zdravstveni regiji. Med tujci v Sloveniji je bilo lani 628 prijav. Zadnji dve leti so na NIJZ zabeležili sedem prijav izbruhov garij letno. Izbruhi so se po njihovih navedbah pojavljali v domovih starejših občanov, zaporih, nekaterih šolah in vrtcih ter različnih domovih, kot so dijaški dom, prevzgojni dom in azilni dom, pa tudi v nekaterih romskih naseljih jugovzhodne Slovenije.

Na prijavljanje vpliva več dejavnikov, med drugim to, ali okužena oseba išče zdravniško pomoč in ali se okužba dejansko laboratorijsko potrdi in prijavi. Število prijav torej ne odraža povsem realne situacije, so opozorili na NIJZ. 

O številnih primerih garij v tem času poročajo z dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V sporočilu za javnost so pojasnili, da so simptomi pogosto nespecifični, zato se diagnoza velikokrat postavi z zamudo ali pa se bolezen zamenja z drugimi dermatološkimi stanji.

Kot navajajo na spletni strani NIJZ, se znaki bolezni pri ljudje, ki so prvič okuženi, pojavijo v dveh do šestih tednih po okužbi, pri tistih, ki so garje že imeli, pa že v nekaj dneh.

Prvi pomemben znak okužbe je običajno srbež, ki se iznenada pojavi in je izrazit predvsem ponoči oziroma ko se bolnik segreje. Srbenje se sicer ne pojavi pri nekaterih ljudeh, na primer pri zelo starih osebah in dojenčkih. Kožne spremembe se pojavijo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka, to je med prsti, na notranji strani zapestja, komolcu, kolenu, okrog popka.

Pri zdravem človeku se po začetni okužbi postopoma razvije imunski odziv, ki vpliva na število pršic v koži. Osebe, ki imajo motnje imunskega odziva, pa okužbe ne obvladujejo, razvijejo se krustozne oz. norveške garje z velikim številom pršic v koži in hudimi spremembami na koži.

Z boleznijo se je mogoče okužiti predvsem s tesnim telesnim stikom kože ob kožo, pri dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot sta rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja nevarnosti. Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine zbolelega je manj verjeten, toda možen pri bolnikih s krustozno obliko garij, ki so zaradi velikega števila pršic zelo kužni.

Garje lahko dobi vsak. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine, so še zapisali na NIJZ. Po njihovih navedbah se z garjami po svetu letno okuži približno 300 milijonov ljudi.