Na torkovem sestanku med ministrom Tomažem Gantarjem in predstavniki DL, na katerem so skušali poiskati kompromise glede odprtih vprašanj v interventnem zakonu, so se dogovorili, da bodo stvari premislili in da bo DL do konca tedna ministru sporočil odločitev, ali bodo takšen zakon podprli ali ne.
Gantar je danes pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dejal, da se zgodovina očitno ponavlja. Znova je poudaril, da je namen zakona povečati solidarnost pri vplačevanju prispevkov. Odločitev DL, da ne podpre interventnega zakona, je Gantar komentiral z izjavo: "Očitno so pri nekaterih interesne skupine pomembnejše kot pa dobrobit vseh."
"Samo z dvigom prispevnih stopenj ne bomo skrajšali čakalnih dob, ne bomo dosegli nižjih stroškov zdravil in materiala in ne bomo zmanjšali korupcijskih tveganj. Dejstvo je, da v slovenskem zdravstvu niz procesov poteka skrajno neučinkovito in da bi prihranki morali izvirati predvsem iz optimizacije delovanja v sistemu in ne iz dolivanja dodatnega denarja v sistem, ki ima toliko lukenj," so zapisali v DL.
Predvidoma v prihodnjem tednu bo ministrstvo poslalo novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oz. t. i. interventni zakon v vladno obravnavo. Mudi se jim namreč s prenosom evropske direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu v slovenski pravni red, kar interventni zakon tudi zajema.
Zadnji predlog ministrstva predvideva, da bi se najnižja prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jo morajo vplačati samostojni podjetniki, dvignila s sedanjih 105 evrov na 132 evrov. Prispevke bi plačevali tudi od avtorskih in podjemnih pogodb. Dobrih šest odstotkov od prihodkov bi v zdravstveno blagajno po predlogu plačevali tudi neprofesionalni župani. Takšen odstotek bi se v obvezno zdravstveno zavarovanje stekel tudi od sejnin, nagrad nadzornim svetom in izplačil sodnim izvedencem. Prav tako bi dobrih šest odstotkov prispevali tudi od zaslužka z najemninami in dividendami. Finančni izkupiček takšnega zakona bi znašal 70 milijonov evrov.
DL pa se ne strinja z uvedbe prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje na dividende in prihodke od najemnin ter z dvigom prispevne stopnje za samostojne podjetnike. Predvidoma bodo v parlamentarno razpravo poslali tiste določbe zakona, ki so usklajene tudi z DL.
Sindikati: Zaščititi je treba zavarovance
Na današnji seji ESS so nadaljevali tudi razpravo o zaostrovanju razmer v zdravstvu. Zdravstveni blagajni se namreč v prihodnjem letu obeta 84 milijonov evrov minusa, z interventnim zakonom so želeli nekoliko sanirati situacijo. Po razpravi o zaostrovanju razmer pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja niso sprejeli nobenega sklepa, so pa vsi razpravo pozdravili.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je pred sejo dejal, da je treba narediti vse za preprečitev črtanja pravic za zavarovance. Tako se zavzemajo za enakomernejše vplačevanje prispevkov v zdravstveno blagajno, kar je predvideno z interventnim zakonom, ter sistemske ukrepe.
ZZZS: Če se bo trend nadaljeval, bo prišlo tudi do krčenja pravic
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin pa je pred sejo ocenil, da do krčenja pravic ne bo prišlo, ker zavarovanci tega ne bodo dovolili. A če bi se takšen trend zmanjševanja denarja v zdravstveni blagajni nadaljeval – v prihodnjem letu pričakujejo 140 milijonov evrov minusa –, lahko pride tudi do krčenja pravic. Po njegovih navedbah bodo najprej na udaru izvajalci zdravstvenih storitev, potem pa se bodo začeli pogovarjati o pravicah.
Fakin zato predlaga sprejetje interventnega zakona ter ukrepe za stabilno poslovanje javnih zavodov. Prav tako meni, da bi morali očistiti košarico pravic vseh storitev, ki ne sodijo v zdravstvene storitve. Med možnostmi so tudi uvedba trošarin na sladke pijače ter povišanje trošarin na cigarete. "Ukrepov je dovolj, politična volja je tista, ki je napoto," je dejal.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.