Karitas ustavila zbiranje, Galova mama vztraja, da potrebuje 150 tisočakov

Dan po razkritju zavajanja pri zbiranju sredstev za operacijo in rehabilitacijo malega Gala je Nadškofijska Karitas Maribor akcijo zbiranja denarja ustavila. Danes zjutraj so tako vsem telekomunikacijskim operaterjem naročili, da SMS-linije GAL5 izklopijo, medtem ko njihov TRR ostaja odprt. Na tem računu namreč zbirajo denar tudi za koga drugega. Če pa bo kdo izrecno zapisal, da daruje Galu, bo Galu tudi namenjeno. 

Razloga, da so ustavili akcijo, sta po besedah generalnega tajnika dva: prvič, včerajšnje poročanje v oddaji Svet na Kanalu A, kjer da so zdaj tudi oni dobili na vpogled celotno sliko, in drugič, ker zdaj tudi sami ugotavljajo, da je zbranega denarja dovolj.

Denar že na računu dr. Paleyja

Denar za operacijo in rehabilitacijo v ZDA, za katero je bilo po že plačani akontaciji zdaj treba odšteti še 60 tisoč evrov, je Karitas na račun dr. Paleyja nakazala v ponedeljek, plačali so tudi vizume in zdaj je na njihovem računu za Gala ostalo še 29.753 evrov. In to je po njihovi oceni in po njihovih izračunih dovolj za vse dodatne stroške, ki jih bo družina v Ameriki imela: bivanje, hrana, prevozi in tako naprej. 

Od Galove mame, še pravijo na Karitasu, pa pred tem niso dobili nobene dokumentacije ali pa kakšnih predračunov. In kot praktično vsi mi, so ji pač verjeli, da dejansko potrebuje 150 tisočakov.  

Po sledeh nadzora, ki ga ni 

Po razkritju se številni sprašujejo, kje je država, ali res ni nikakršnega nadzora nad humanitarnimi organizacijami in ali lahko vsak, ki ima pet minut časa, ustanovi društvo.

Naše vprašanje pristojnim državnim institucijam je bilo zelo enostavno. Kdo v državi skrbi za to, da so lahko donatorji mirni, društveno zbiranje denarja pa pod kontrolo. 

Naš prvi naslov sta bili ministrstvo za delo in ministrstvo za zdravje. Kjer so nam povedali, da so oni pristojni bolj kot ne samo za to, da društvom na podlagi njihovih programov podelijo status humanitarne organizacije. To so denimo Rdeči križ, Zveza prijateljev mladine, tudi Karitas, pa denimo Društvo za boj proti raku in podobno.

Humanitarne organizacije morajo v primeru, če se letno na njihovem računu obrne več kot milijon evrov, same poskrbeti za zunanjo revizijo in o svojem poslovanju poročati, tudi na Ajpesu. Da pa bi ministrstvi nad delovanjem humanitarnih organizacij, kaj šele drugih društev, ki tega statusa nimajo, pa vseeno zbirajo denar v humanitarne namene, izvajali nek reden in sistemski nadzor – tega pa ni. 

Kajti pozor: status humanitarne organizacije ni pogoj za zbiranje denarja. 
Društvom dovoljenje za zbiranje denarja dajejo upravne enote. A ko smo na ministrstvu za javno upravo, kamor upravne enote sodijo, vprašali, koliko društev torej trenutno v državi zbira denar, so nas obrnili nazaj na ministrstvo za delo in na ministrstvo za zdravje, kjer pa so nam že tako ali tako prej povedali, da tega podatka nimajo.

Ob tem se je ministrstvo za javno upravo obrnilo še na notranje ministrstvo, ki je skrbnik registra društev. Tam pa pravijo, da njihov inšpektorat nima pooblastil za izvajanje sistemskega inšpekcijskega nadzora nad društvi, bolj kot ne obravnava prekrške, ki jih nekdo prijavi. 

Notranje ministrstvo nas je potem obrnilo na finančno upravo, a ta se – kar se društev tiče – ukvarja samo s preverjanjem njihovega davčnega poslovanja. 

Zato smo se na koncu obrnili še na računsko sodišče, kamor nas je usmerilo ministrstvo za delo. In kot pravijo tam, zakon o društvih že vse od leta 2006 ne predvideva več, da bi poslovanje društev nadzorovalo računsko sodišče. Nadzirajo lahko le javni denar, ki pa ga je v teh zbiralnih akcijah zelo zelo malo, večinoma gre seveda za donacije iz vaših denarnic. 

Zakaj Larisa Štoka ni verjela Galovi mami?

Larisa Štoka, ki je lani zbrala skoraj štiri milijone evrov za malega Krisa, še danes ne more verjeti, da pri vsem tem denarju na njena vrata ni potrkal nihče, ki bi preveril poslovanje njenega društva. 

Spomnimo. Pred dobrega pol leta se je pojavila zgodba o malem Krisu. Z dečkom, ki se še vedno zdravi čez lužo, pa je javnost spoznala tudi Lariso Štoka in njeno društvo Palčica Pomagalčica. Sanjalo se nam ni v kaj se spuščamo, se spominja. 

"Ko je mamica Ana dovolila, da objavim zgodbico, sem jo pač objavila na svojem profilu in tudi na profilu Palčice. Že naslednje jutro sem opazila, da je že na računu 8.000 evrov," je povedala. Številke na transakcijskem računu so naraščale s svetlobno hitrostjo. "Ustrašila sem se, ko se je znesek začel bližati prvemu milijonu," je priznala Štoka. 

Namreč v društvu so v humanitarne namene prvotno zbirali le zamaške in papir. Ko so priskočili na pomoč Krisu, je društvo delovalo šele tri mesece, niso imeli, in še danes nimajo ne statusa društva v javnem interesu, kaj šele humanitarne organizacije. Enako kot društvo Maus, ki je prvotno zbiralo za Gala. Toda Štoki smo zaupali, množično donirali za Krisa in v samo nekaj dneh nakazali skoraj 4 milijone evrov. 
 
Ker se je, ko so na račun prihajali milijoni, zavedala, da sama vseh potrebnih znanj nima, ne računovodskega, ne pravnega, je poklicala na pomoč  – v urad predsednika, kjer ji je potem z nasveti pomagala njegova pravna služba.

Hkrati je vztrajala, da gotovine ne bo zbirala, pač pa da sprejema samo nakazila, ki so vedno sledljiva. Kar je tudi dolgoletna praksa Zveze prijateljev mladine Moste Polje. To je edini način, da je vse črno na belem, pravi Anita Ogulin. "Čisto vsako zgodbo, ki jo finančno v večji meri podpremo, gremo na dom. Tukaj ni zgodbe, tukaj odpiramo vrata, povežemo se s strokovnimi službami, včasih gremo celo po strokovno delavko in gremo kar skupaj na dom, da preverimo, da je stanje tako in da bo res poraba namenska," je še povedala, kako si zagotovijo, da ne postanejo žrtve prevare. Družino ali posameznika, če ni vse v redu, tudi zavrnejo. Niso edini. 

Tudi Društvo Palčica Pomagalčica so po uspešni zbiralni akciji zasule prošnje drugih društev, naj preostanek denarja nakažejo njim. Med tistimi, ki so jo za denar prosili, je bila tudi Galova mama, a ji Palčica ni prišla na pomoč. Zakaj ne?  

"Smo bili obveščeni, da je prišlo do zlorabe društva Maus, ki je pomagala dečku Galu zbrati določen znesek, nato pa smo se v povezavi z medicinsko stroko odločili, da se od tega primera distanciramo predvsem zaradi tega, ker je bilo dečka možno operirati v Sloveniji in nenazadnje tudi tu v bližini v Avstriji in Italiji le za 5.000 evrov in tisti ostanek denarja bi lahko pomagal in reševal druge otroke," je pojasnila v oddaji Svet na Kanalu A. 

Z denarjem, ki je od Krisa ostal, je do zdaj Štoka pomagala že desetim otrokom. Skrbno izbira, komu pomaga. Dejstvo pa je, da bi bilo vsem, tako donatorjem, kot društvom, ki delajo pošteno, veliko lažje, če bi sistemski nadzor nad zbiranjem denarja v humanitarne namene, postavila še država.   

In kaj lahko naredite donatorji, če želite biti prepričani, da šel vaš denar točno za tisto, za kar se tudi zbira?

Še preden pošljete SMS ali nakažete denar, na spletu preverite, ali ima društvo, ki denar zbira tudi nadzorni in upravni odbor, preverite njihova letna poročila. Če teh podatkov ne najdete, je previdnost lahko na mestu. 

Vseh morebitnih zlorab to seveda ne prepreči, ampak brez resnega nadzora države nam poleg našega lastnega občutka, kdo je pri zbiranju denarja pošten in kdo ne, kaj drugega niti ne preostane. Vsekakor pa vedno pomaga, da društvo, ki denar zbira, sprotno in transparentno o tem poroča tudi javnosti. In akcijo zbiranja denarja, ko ga je dovolj, tudi ustavi.