OnkoMan odgovarja Tini Gaber: O simptomih raka ozaveščamo vse leto

Tina Gaber, partnerka premierja Goloba, je nedavno na družbenih omrežjih napovedala svoj nov projekt, na katerega se je, kot je poudarila, pripravljala dalj časa. Znova je obudila svoj podkast, v prvi epizodi pa je gostila dr. Boštjana Jakšeta, s katerim je spregovorila o prehrani in zdravju. 

"Kako zdravo v resnici živimo Slovenci," se sprašuje Gabrova. V kratkem odseku iz podkasta, ki ga je v nedeljo objavila na Facebooku, Gabrova oceni, da se v Sloveniji "ukvarjamo samo s krajšanjem čakalnih vrst oz. da ti ljudje čimprej pridejo na vrsto, nihče pa se ne ukvarja, da bi bilo teh ljudi čim manj". Pri tem je omenila pomen zgodnjega odkrivanja raka in se ob tem vprašala: "Zakaj nikjer ni jumbo plakata, kako se izogniti temu raku?" 

Na njen komentar, da nihče ne pripravi kampanj ozaveščanj, so se odzvali v slovenskem onkološkem društvo za moške OnkoMan. 

"Draga Tina, društva bolnikov obolelih z rakom in tudi druga večja podjetja, ki delujejo na področju zdravstva, se z ozaveščanjem predvsem o simptomih bolezni zelo trudimo po različnih komunikacijskih kanalih tekom celega leta," so zapisali in spomnili na zadnjo uspešno kampanjo, ki je ozaveščala o bolezni raka prebavil. 

Moške so spodbujali, naj oddajo svoje blato v presejalni program Svit, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ta je najbolj pogost prav pri moških. 

"Na naši spletni strani ozaveščamo tudi o tem, kako se pravilno opravi samopregled mod za moške. Lep pozdrav in vljudno vabljeni k nam, če bi želeli izvedeti kaj več," so še sporočili partnerki premierja. 

V Sloveniji sicer obstajajo trije presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka. Zora je namenjen zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb materničnega vratu, Dora je namenjena zgodnjemu odkrivanju raka dojk, in že omenjeni Svit. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos začel tudi pilotni projekt presejanja in zdravljenja okužbe z bakterijo Helicobacter pylori za preprečevanje raka želodca. 

Jakše sicer v podkastu pove, da zdravstveni sistem kot primarno preventivo razume presejalne teste, cepljenje in zgodnje zdravljenje, a po njegovih besedah k primarni preventivi veliko pripomorejo prehrana, zdrav način življenja, manj sedenja, ustrezna telesna sestava in nadzor nad stresom ter okoljskimi onesnaževalci.