Poslanci naj bi že oktobra od finančne uprave zahtevali vpogled v davčne podatke podjetja, a le vpogled, kot zagotavlja nekdanja predsednica, v prostorih Fursa. "In potem se je zagnalo kolesje, da so nam iz Fursa poslali vse v zvezi s točno določenim podjetjem, mislim, da za obdobje 15 let, če se ne motim, od leta 2008 naprej. Obsežnejše gradivo s strani Fursa kot odrejena sama preiskava," je povedala Mojca Šetinc Pašek.
Po naših informacijah naj bi Furs poslal tudi podatke povezanih podjetij in osebne račune lastnika podjetja, njegove soproge in celo ožjih družinskih članov. Da so v hram demokracije poslali podatke 19 zavezancev in sedmih fizičnih oseb, osebne podatke pa zakrili, so danes potrdili tudi na Fursu.
"Točno to, kar je komisija zahtevala, torej specifično določeno dokumentacijo, nobene druge," pravi Tamara Vonta. A ob tem ko poslanki, nekdanja in aktualna predsednica komisije, v besednem ping-pongu očitno zadevo razumeta povsem drugače, pa zanimivo spoznanje. Ne ena ne druga, kot danes pojasnjujeta, doslej dokumentacije, o kateri govorita in razpravljata, sploh še nista videli.
"Seveda jaz te dokumentacije nisem vidla, morem pa ob tem povedati, da je zanimivo, kdo je imel vpoglede v to gradivo. Ker ga ni imela tudi prejšnja predsednica komisije. Kako pa ona ve," se sprašuje Vonta.
"Sama nisem osebno vpogledala v to dokumentacijo, sta pa vpogledala dva strokovna sodelavca, ki sta mi povedala, da je sama dokumentacija obsežnejša od akta preiskave. Tako da obema sodelavcema sem zaupala in jima še vedno zaupam," odgovarja Šetinc Paškova.
V tej zgodbi bi lahko bila polemična tudi izbira enega od strokovnih sodelavcev. Natančen vpogled v delo komisije in posledično tudi v dokumentacijo je imel namreč tudi zunanji sodelavec, sicer novinar Tomaž Modic. Zato vprašanje, kako zagotoviti, da se te informacije ne bi znašle v njegovem mediju.
"Veste kaj, Bog pa nisem, mislim to vprašanje je izjemno nekorektno in tudi neumno, brez zamere, če vam jaz lahko zagotovim, kako naj zagotovim, kakšna je to ideja, kako bi to zagotovila," pravi Vonta. "Upam, menim, da gre za dovolj verodostojno osebo, da tega ne bi počela," meni Šetinc Paškova. Na vprašanje, kdo jim je predlagal Modica, sicer nekdanja predsednica komisije odgovarja, da je to takrat predlagalo vodstvo stranke.
Ob javnih špekulacijah, da naj bi si obsežnejšo dokumentacijo zaželela generalna sekretarka Svobode Vesna Vuković, pa Vonta opozarja: "Stranka preverja možnosti kazenskih ovadb zaradi blatenja stranke in njenih funkcionarjev. Toliko, da veste."
Iz Fursa so medtem sporočili, da so zgolj upoštevali zahtevo parlamentarcev, ki bi, dodajajo, morali sami omejiti obseg zahtevane dokumentacije.
"Izjava poslanke Šetinc Pašek je neresnična"
Direktor Finančne uprave Peter Grum, ki je bil gost v oddaji 24UR Zvečer, je poudaril, da FURS nobenih podatkov ne posreduje samoiniciativno, vedno samo organom, ki jih na podlagi zakonov zahtevajo in v takšnem obsegu, kot ga zahtevajo. "Izjava poslanke je neresnična, kar izhaja tudi iz zahteve preiskovalne komisije, ki smo jo prejeli. Zahtevano je bilo posredovanje podatkov za 18 poslovnih subjektov in sedem fizičnih oseb, s tem, da smo mi, ker se nam je zahteva zdela zelo široka, pozvali komisijo, da se dodatno opredeli in da zoža obseg te zahtevem kar so tudi storili."
S seboj v oddajo je prinesel tudi zahtevo preiskovalne komisije, ki jo je podpisala poslanka Šetinc Pašek. "Verjamem, da je dokumente tudi prebrala, če je pa zaupala strokovnim sodelavcem in podpisala nekaj česar ni prebrala, mislim, da je to zelo lahkomiselno in v tej situaciji neopravičljivo."
Kot je poudaril je FURS institucija, ki v svojih bazah verjetno vodi največ podatkov o davkoplačevalcih, zato je zelo pomembno, da se s podatki ravna skrbno. "Pričakoval bi, da bo tudi nekdanja predsednica preiskovalne komisije vedela kaj je zahtevala in z njimi ravnala skrbno." Grum pa ni potrdil, če gre v tem primeru za podjetje Pristop, saj so to "davčne tajnosti, ki jih ne bo razkrival".
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.