Furs: Naš namen ni kaznovanje kupcev

Tri tedne je že od uvedbe davčnih blagajn in tri tedne je že v veljavi zakon o davčnem potrjevanju računov, ki določa, da mora potrošnik ob nakupu oziroma storitvi vzeti račun in ga, ko izstopi iz poslovnega prostora, imeti pri sebi. Če pa se takrat pred njim pojavi inšpektor oziroma pooblaščena oseba tržnega ali davčnega organa, mu mora račun na zahtevo tudi predložiti.

In kaj če računa nima? Na Fursu pojasnjujejo, da kazen za kupca, ki računa ne vzame, znaša 40 evrov, a hkrati poudarjajo, da bodo nadzorniki vedno, ko bodo preverjali obveznosti potrošnikov, to delali pozorno in bodo k predložitvi računa pozvali predvsem tiste, ki računa ne bodo želeli vzeti.

Nadzornik se pri kontroli namreč postavi na mesto, kjer ima jasen pregled nad postopkom izdajanja in jemanja računov. Sicer pa trenutno nadzorniki potrošnike predvsem opozarjajo in informirajo, kakšne so njihove obveznosti. V ta namen so razdelili tudi že preko 48.000 letakov z informativno vsebino glede novosti Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Barbara Škrinjar, tiskovna predstavnica Fursa, je ob tem pojasnila, da namen davčnega nadzora ni kaznovanje kupcev, ampak odkrivati kršitelje, ki ne izdajajo računov. ''Da bi zmanjšali tveganje za neizdajanje računov, posebno pozornost namenjamo spodbujanju kupcev k jemanju računov. Zato je vzporedno z uvedbo davčnih blagajn uvedena posebna nagradna igra »Vklopi razum, zahtevaj račun!«. Sistem prek mobilne aplikacije »Preveri račun« tako omogoča dvojno kontrolo izdanih računov prek finančne uprave in prek kupca,'' je povedala in dodala, da so potrošniki nagradno igro zelo dobro sprejeli.

Od začetka januarja so kupci tako denimo preverili že več kot 1,5 milijona računov, številka pa se hitro povečuje. Potrošniki preko mobilne aplikacije preverijo vsak 30. račun, ki je izdan iz davčne blagajne. Vsako sekundo je preverjen vsaj en račun. Mobilno aplikacijo si je na svoje mobilne telefone preneslo že 64.000 potrošnikov. Doslej je zgolj preko mobilnih telefonov oblikovanih že 72.033 paketov z desetimi računi različnih izdajateljev, ki sodelujejo v nagradni igri, še sporoča Furs.

Kljub temu, pa se lahko zgodi, da računa ne vzamemo in nas pri tem 'zaloti' davčni inšpektor. Kaj lahko pričakujemo v tej situaciji? Škrinjarjeva pojasnjuje, da se od potrošnika ne pričakuje več kot to, ''da na vprašanje uradne osebe odgovori v smislu dejanskega stanja''. ''Potrošniki lahko s svojo zavestjo, zrelostjo in aktivnostjo veliko pozitivnega prispevajo k dvigu davčne kulture in k odpravljanju sive ekonomije. V boju proti sivi ekonomiji finančna uprava od potrošnikov pričakuje, da se bodo v odnosu do uradnih oseb, ki z izvajanjem nadzora opravljajo svoje naloge, obnašali korektno in zrelo. S takim odnosom, ne bo prihajalo do situacij, ki bi bile konfliktne in ne bo potrebe po izvajanju najstrožjih pooblastil in ukrepov,'' pojasnjuje.

Sicer pa je v Zakonu o finančni upravi jasno predpisano, da ima finančna uprava pooblastilo za ugotavljanje identitete fizične osebe. ''Uradna oseba preveri identiteto fizične osebe tako, da od nje zahteva vpogled v javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, ter preveri podatke v uradnih evidencah. Če oseba nima pri sebi javne listine s fotografijo, se lahko ugotavlja identiteto tudi na drug način – npr. iz obstoječih evidenc. Glede konkretnih pooblastil, ki jih imajo uradne osebe pri izvajanju nadzorov, je potrebno poudariti, da je teh na podlagi Zakona o finančni upravi veliko, pri čemer pa se v konkretnih situacijah uporabljajo pooblastila in ukrepi, ki so po obsegu in namenu sorazmerna glede na namen določbe, ki se nadzira,'' je še poudarila Škrinjarjeva.

In če nadzorniki pri jemanju računov pri potrošnikih še niso zaznali kršitev, pa temu ni tako pri postopku potrjevanja računov. Tu so namreč zaznali več odstopanj oziroma nepravilnosti. Za kakšne nepravilnosti gre:

- različni računi imajo enako ZOI številko;
- v kodi (QR, PDF417, 128) je zapisan napačen datum izdaje;
- v kodi (QR, PDF417, 128) je zapisana napačna davčna številka izdajatelja;
- znesek davka glede na podatke o davčni osnovi in stopnji davka ni pravilno izračunan;
- nižji zneski računov, ki so poročani v sistem, kot pa so dejansko izkazani na računih, izročenih potrošnikom;
- izklapljanja blagajn in posledično ne potrjevanje računov.

Furs te nepravilnosti redno javno objavlja, tudi zato, da bi tisti zavezanci, pri katerih gre zgolj za določene tehnične pomanjkljivosti (in ne za zlonamerne aktivnosti), lahko te čim prej odpravili. ''Zavezancem, pri katerih zaznamo napake, nadzorniki določijo rok, v katerem morajo nepravilnosti odpraviti,'' še pravijo na Fursu in dodajajo, da nadzorniki za zdaj kaznujejo samo tiste zavezance, pri katerih ugotovijo zlonamerne kršitve. Hkrati pa poudarjajo, da bodo v kratkem nadzor zaostrili.