Furs bo prežal nad delodajalci, ki ne obračunavajo prispevkov: kazni za kršitelje visoke, možen celo zapor

Finančna uprava RS (Furs) bo v drugi polovici septembra izvajala poostrene aktivnosti nadzora pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost (REK obrazci) in tako za njih ne plačujejo prispevkov. Izvedeni nadzori v zadnjih letih so bistveno pripomogli k večjemu številu oddanih REK obrazcev, so sporočili s Fursa, nepredlagateljev je bilo v tem letu namreč za 15 odstotkov manj kot leto pred tem. 

Ker gre za občutljivo področje kršenja temeljnih pravic delavcev in pereč problem vsakega posameznika, ki se v takšni situaciji znajde, bo Furs izvedel še dodatne nadzorne aktivnosti, so dodali na finančni upravi.

Davčnim zavezancem (delodajalcem), ki za pretekle mesece ob izplačilu plač niso predlagali REK obrazcev, na podlagi katerih Furs evidentira obveznost plačila prispevkov, priporočajo, da to storijo čim prej. V drugi polovici septembra bodo namreč uslužbenci Fursovih mobilnih enot izvajali obsežne aktivnosti nadzora na tem področju. V okviru teh aktivnosti načrtujejo več sto nadzorov po vsej Sloveniji. 

Mobilne enote bodo na terenu preverjale ali delodajalci, ki REK obrazcev niso oddali, dejansko tudi niso izplačali plač. Če bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da so zaposleni prejeli plače oziroma druga izplačila, ki dejansko predstavljajo plačo, prispevki pa niso bili obračunani in plačani, bo finančna uprava zoper te delodajalce uvedla ustrezne postopke.

Če pa bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da plače dejansko niso bile izplačane in obveznost predložitev REK obrazca ni nastala, bo Furs informacije o neizplačilu plač posredoval Inšpektoratu za delo, ki je pristojen za ukrepanje zoper delodajalce, so sporočili s Fursa.

Zagrožžena je visoka globa ali celo zaporna kazen

Predvidene globe za neoddajo REK obrazcev ob izplačilu dohodka so od 800 do 30.000 evrov za delodajalca in od 600 do 4.000 evrov za odgovorno osebo. 

Neplačevanje prispevkov za socialno varnost pa lahko predstavlja kršitev temeljnih pravic delavcev in se obravnava kot kaznivo dejanje v skladu s 196. členom Kazenskega zakonika. Za to kaznivo dejanje je za odgovorno osebo delodajalca zagrožžena zaporna kazen do treh let.

Furs sicer nad delodajalci izvaja stalen nadzor v zvezi z obračunavanjem prispevkov za zaposlene. Od 1. januarja 2015 do 30. junija 2017 je bilo v 2086 nadzorih ugotovljenih za več kot 40 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti. Z namenom spodbuditi prostovoljno izpolnjevanje obveznosti iz naslova prispevkov, pa Furs tudi redno mesečno objavlja seznam delodajalcev, ki ne predlagajo REK obrazca za izplačilo plač, kar poleg nadzora vpliva na zmanjševanje števila delodajalcev, ki prispevkov ne obračunavajo na predpisan način. Od prve javne objave nepredlagateljev leta 2013 pa do danes se je njihovo število zmanjšalo za 23,4 odstotkov.

Posledice za zaposlene in njihova vloga pri ugotavljanju nepravilnosti

Kljub nizkemu odstotku zaposlenih (manj kot 1,5 odstotka vseh zaposlenih v letošnjem letu), za katere delodajalec ni oddal REK obrazca, gre za pojav, ki je nesprejemljiv, so jasni na Fursu. Temeljna pravica vsakega zaposlenega je, da mu delodajalec za njegovo delo izplača plačo in obračuna ter plača akontacijo dohodnine in prispevke. 

Če delodajalec za zaposlenega ob izplačilu plače ne predloži REK obrazca, se za to obdobje zaposlitve v evidencah Furs obračun prispevkov ne evidentira. Od leta 2017 dalje se podatki o pokojninski osnovi, ki jo za zaposlene tvori mesečno povprečje plač za posamezno leto, zbirajo izključno na podlagi oddanih REK obrazcev.

Kadar zaposleni sumijo na nepravilnosti svojega delodajalca v zvezi s plačevanjem obveznih prispevkov (primeroma izplačilo plače v gotovini, neprejemanje plačilnih list itd.), jih na Fursu pozivajo, da nepravilnosti prijavijo na finančno upravo čim prej, saj pravočasno obveščanje poveča možnost za hitro in učinkovito ukrepanje, prav tako tudi na dejansko poplačilo vseh obveznih prispevkov. V nasprotnem primeru namreč lahko delodajalci in njihove odgovorne osebe ostanejo brez premoženja, iz katerega bi bilo mogoče izterjati obveznosti, opozarjajo na Fursu.

Prijava suma nepravilnosti mora vsebovati dovolj podatkov o nepravilnostih in kršitelju, da lahko FURS navedbe preveri in ustrezno ukrepa. To je še posebej pomembno, če zaposleni žželi, da njegova prijava ostane anonimna. Prijave se lahko pošljejo na elektronski naslov prijave.fu@gov.si, podrobneje o tem, katere podatke mora prijava nepravilnosti vsebovati, so objavljene tudi na spletni strani Fursa.

Zaposleni lahko sicer kadarkoli preverijo, ali imajo obračunane in plačane prispevke, in sicer prek sistema eDavki. Za to potrebujejo digitalno potrdilo ali pa pooblastijo nekoga, ki ima digitalno potrdilo oziroma pri pristojnem finančnem uradu, in sicer tako, da oddajo vlogo, dostopno tudi na spletni strani Fursa.

Podrobne informacije o dopolnjeni pokojninski dobi in pokojninski osnovi pa lahko delavci dobijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.