Furenga 2019: enkrat letno Trnovo spet postane furmanski (k)raj

Praznovanje ob prvem maju, prazniku dela, s seboj prinaša kar nekaj običajev. Od kresovanja, prvomajske budnice, do postavljanja mlaja. Tokrat se je naš fotograf Aljoša Kravanja pridružil ekipi, ki je oživela običaj iz naše preteklosti – tradicionalno furengo in večdnevno dogajanje ujel v fotografski objektiv.

Tradicionalna furenga oziroma prevoz mlaja (jambora) vključuje prikaz gozdarskih del s spremljajočimi dejavnostmi, je del širšega projekta Goriškega muzeja z naslovom Furenga, ki ga vodi oblikovalec, samostojni muzejski tehnik v Goriškem muzeju in soustanovitelj Društva DOLI Boris Blažko.

Za tradicionalno Furengo je muzej pridobil in restavriral preko 60 vozil in vozov. Prvo furengo je Goriški muzej realiziral že leta 2002, v tako imenovani razstavi v živo pa že tradicionalno sodelujejo člani Društva DOLI, Društvo za ohranjanje dediščine Trnovske planote in aktiv mestnih žena in deklet Goričanke pod strokovnim vodstvom Goriškega muzeja.

Furenga je razstava v živo, ki z vozovi in konjskimi vpregami poteka na določenih relacijah. Tokrat gre za predstavitev furmanov iz Trnovske planote, predvsem zato, da se oživi ta obrt, ki je zaradi svojih posebnosti in lokalnih značilnosti počasi že tonila v pozabo.

Trnovski gozd je bil v času Avstro-ogrskega imperija državni gozd. Gospodarjenje z njim in uporaba vodnih virov v Vipavski dolini ter bližina pristanišča v Trstu so izoblikovali posebno in zelo tipično furmansko izročilo, ki je značilno prav za to območje. Ugotovljeno je bilo, da so prav na tem območju trije furmanski kraji, kjer se je s to obrtjo ukvarjala več kot polovica prebivalcev. Ti kraji so: Podkraj, Lokavec in Trnovo. Slednje je v furmanski zgodovini zasedalo prav posebno mesto. Raziskave so pokazale, da je že v 17. stoletju gozdni oskrbnik Buglioni naselil na tem področju furmane iz Gornje Štajerske in Koroške. Na tem območju so prvič omenjeni pravi poklicni furmani. Furmani so prevažali zelo različne tovore, kot so hlodovina, pa drva, led, nevestine bale, prevoz apna, sena in seveda jambora, ki je najzahtevnejše opravilo.

Tradicionalna Furenga zahteva pripravo opreme, kondicijsko pripravo konj, dogovore s posameznimi obrtniki, kovači, sedlarji, kolarji, podkovski kovači, krojači, klobučarji, čevljarji ter nosilci spremljevalnih dogodkov ob poti. Pri dogodku sodeluje društvo Doli, ki je sodelovalo tudi pri filmski uspešnici Zgodbe iz Narnije: Princ Caspian. Leta 2012 je društvo raziskalo, organiziralo in kot razstavo v živo prikazalo prevoz najtežjega, kar 4.350 kg težkega bronastega zvona v Sloveniji, in sicer iz Gorice na Sveto Goro. Ima pa društvo Doli tudi pedagoško poslanstvo, saj skrbi, da novodobni furmani in vozniki nabirajo na furengah izkušnje in furmansko znanje ter ga na ta način tudi ohranjajo in predajajo naprej. Leta 2012 je društvo pripeljalo svoj najdaljši jambor oziroma mlaj, ki je bil dolg 41 metrov in 10 cm. Letos so pripeljali svoj že petindvajseti mlaj zapovrstjo. Fantje in možje iz Trnovega so se tradicionalni Furengi pridružili prvič leta 2012. S tem so neposredno pridobivali ustrezno znanje, ki ga je potrebno imeti za tako zahteven podvig, vse z namenom, da bodo lahko ohranjali staro tradicijo za bodoče rodove.

Reportažo z letošnje tradicionalne prireditve Furenga - prikaz prevoza jambora s konjsko vprego za goriški mlaj, ki se je odvijala od 27. do 30.4.2019, si lahko ogledate v priloženi fotogaleriji. Motorizacija je furmanom odvzela vir preživljanja in furmanstvo je sredi minulega stoletja počasi začelo toniti v pozabo. K sreči, pa se v Sloveniji najde vedno več ljudi s posluhom za tradicijo in našo etnografsko izročilo, ki so pripravljeni vložiti veliko svojega časa in truda, da obudijo obrti, ki so jim bila nekoč praktično v celoti podrejena določena mesta in kraji. Z razstavo v živo presegamo to, da generacije šolajočih se otrok o tem ne berejo le pri pouku zgodovine.

Živel 1. maj! Živel mlaj! Živeli furmani!