Večinoma gre za funkcionarje na lokalni ravni. Če do 30. junija premoženjskega stanja ne bodo prijavili, bo komisija za preprečevanje korupcije začela s postopki za znižanja njihovih plač, je na novinarski konferenci dejala članica komisije Barbara Lavtar.
Največ med omenjenimi funkcionarji je občinskih svetnikov, nekaj pa tudi županov. Med funkcionarji na državni ravni pa obrazcev nista posredovala član in namestnik člana Republiške volilne komisije Franc Grad in Saša Zagorac. Med župani z neizpolnjeno obveznostjo pa sta župan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad in župan Vasi Valentin Južnič.
Podatki o premoženjskem stanju funkcionarja sicer obsegajo podatke o njegovem celotnem premoženju in dohodkih, in sicer o nepremičninah, premičninah v vrednosti, večji od dveh milijonov tolarjev, poslovnih deležih in delnicah v gospodarskih družbah ter o drugih vrednostnih papirjih. Poleg tega pa še o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih družbah, o dolgovih, prevzetih jamstvih in drugih obveznostih ter o letnih dohodkih, ki so osnova za dohodnino.
Raje sestop funkcije kot poročilo o premoženju
S svoje funkcije je odstopilo 42 funkcionarjev, od tega je bilo 14 povezanih s podjetji, ki niso smela poslovati z državo, je dejala Lavtarjeva. Osem pa jih je lastniške deleže v teh podjetjih spremenilo, tako da je njihovo poslovanje z državo omejeno. Komisija je sicer razširila seznam pravnih oseb, za katere velja velja prepoved oziroma poseben režim poslovanja z državo in državnimi organi oz. organi pravnih skupnosti.
Na omenjenem spisku je 685 podjetij (prej 477). Podatke o dodatnih pravnih osebah, ki ne smejo poslovati z državo, so razbrali iz prijav premoženjskega stanja in ta podjetja uvrstili na spisek. Z njega pa so izvzeli tista podjetja, v katerih so funkcionarji, ki so z njimi povezani, odstopili s položaja ali pa spremenili lastniški delež v podjetju.
Kot določa zakon o preprečevanju korupcije, zavezanci za javna naročila ne smejo poslovati s poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar oz. njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik več kot 20 odstotkov lastniških ali upravljavskih pravic. Izjema so naročila male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.
Ovire pri delovanju komisije predvsem politične
Komisija za preprečevanje korupcije je pripravila poročilo o svojem delu in ga posredovala v obravnavo državnemu zboru. Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik komisije Drago Kos, se komisija pri svojem delu od začetka delovanja oktobra lani srečuje predvsem z dvema težavama: slabo kakovostjo pregona koruptivnih dejanj in odsotnostjo etičnih standardov v javnem sektorju. Veliko energije pa so porabili tudi tudi za odgovarjanje na očitke in dvome o upravičenosti obstoja komisije, je opozoril Kos. Delo komisije je bilo tako obremenjeno zaradi pomanjkanja finančnih in kadrovskih resursov ter stalnih govoric o njeni ukinitvi. Sicer pa komisija prejema priznanja za svoje delo predvsem iz tujine, doma pa se mora vztrajno boriti za svoj obstoj in pri tem premagovati slabo pripravljenost za sodelovanje nekaterih vladnih institucij.
Tako ima komisija za preprečevanje korupcije težave predvsem pri sodelovanju z državnim zborom. Tako mu je decembra lani poslala predlog usmeritev za odločanje o poslanski imuniteti, a ni prejela nobenega odgovora, je opozoril Kos. Težave so tudi pri komunikaciji z vlado, medtem ko komisija s posameznimi ministrstvi in tudi občinami dobro sodeluje. "Dobro sodelujemo zlasti z organi, ki so sestavljeni iz strokovnjakov in ne iz politikov."
Čeprav komisija nima preiskovalnih pooblastil, sprejema vrsto prijav konkretnih sumov korupcijskih ravnanj. Tako je od začetka delovanja 1. oktobra lani pa do 23. maja letos sprejela 165 prijav in jih pregledala ter ocenila 84. Od tega števila jih je 50 odstopila pristojnim institucijam, med njimi 34 generalni policijski upravi, nekaj pa državnemu tožilstvu, računskemu in vrhovnemu sodišču ter resornim ministrstvom. Veliko število prijav, ki je nekajkrat višje, kot jih prejemajo drugi organi, naj bi kazalo na zaupanje državljanov. Ne drži pa, poudarja Kos, da je število prijav tako visoko zaradi nepoznavanja pooblastil komisije.
Poročilo komisije bo predvidoma julija obravnavala parlamentarna komisija po zakonu o preprečevanju korupcije, jeseni pa naj bi o njem razpravljal tudi državni zbor.
