Funkcionarji se nočejo odpovedati privilegijem

Komisija za preprečevanje korupcije je predstavila pobudo za spremembo zakonodaje s področja nadomestil bivših funkcionarjev. Komisija je v okviru svojih pristojnosti obravnavala tudi prijavo v zvezi z (ne)dopustnostjo pridobivanja dodatnega zaslužka bivšega funkcionarja ter sočasnega prejemanja mesečnega nadomestila funkcionarske plače v breme davkoplačevalcev.

Komisija je ugotovila, da je bivši neimenovani funkcionar po prenehanju mandata (po nekaterih informacijah naj bi šlo za nekdanjega ministra za javno upravo Gregorja Viranta), to je od novembra 2008, opravljal pedagoško in drugo strokovno delo na podlagi različnih avtorskih in podjemnih pogodb za dva samostojna zasebna visokošolska zavoda, članico Univerze in občasno tudi za neodvisni raziskovalni in svetovalni zavod. Za opravljeno delo je prejemal plačilo, so poudarili na komisiji.

Komisija je potrdila, da ravnanje bivšega funkcionarja, ki je v tem času zaslužil več, kot pa znaša minimalna plača v Sloveniji, glede na trenutno zakonodajo ne ustreza definiciji korupcije. “Vendar pa komisija meni, da sedanja pravna ureditev zaradi nedoločnosti pod krinko uveljavljanja zakonskih pravic dejansko dopušča zlorabe. Komisija meni, da bi moralo biti za odobritev pravice do nadomestila funkcionarjem pomembno predvsem, ali bivši funkcionar prejema denarna sredstva za opravljeno delo, ne pa, iz katerega naslova ta sredstva prejema,” so zapisali v mnenju.

Avtomatsko nadomestilo plače

Kot je znano, zakon sedaj določa, da poslancu, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, pripada pravica do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja mandata.

Upravičenec tako avtomatično prejme nadomestilo plače, če je do izteka posameznega mandata vložil vlogo pri mandatno-volilni komisiji državnega zbora. Komisija še meni, da namen zakonodajalca najverjetneje ni samodejno podeljevanje te pravice in s tem omogočanje 'dodatnega zaslužka', ampak zgolj ohranitev položaja funkcionarja, ki ni našel službe. Prav tako gre v zgoraj omenjenem primeru za “izkoriščanje nedoločnosti zakonodaje”.

Preveriti bi bilo treba vse prihodke

Komisija namreč meni, da bi moralo biti nadomestilo plače namenjeno premostitvi začasnega obdobja med prenehanjem mandata in pridobitvijo dela. Višina nadomestila bi morala biti odvisna tudi od posameznikovih dejanskih prihodkov, ki jih s svojim delom že pridobiva iz pravnih razmerij, ki ne vsebujejo elementov delovnega razmerja. Komisija ocenjuje, da je sedanja ureditev iskanja nove zaposlitve bivšega funkcionarja destimulativna, saj mu pravica do nadomestila v celotni višini njegove funkcionarske plače pripada samodejno.

Komisija meni, da bi bilo treba pravice vseh funkcionarjev po prenehanju mandata urediti bolj jasno in pa urediti postopek ugotavljanja upravičenosti in postopek nadzora nad upravičenostjo (preverjati ali upravičenci sploh poskušajo poiskati ustrezno zaposlitev, kot  to velja za iskalce zaposlitve). Upoštevati bi bilo treba tudi prihodke, ki jih bivši funkcionarji pridobivajo iz drugih virov. Prav tako pa bi jim bilo treba iz sredstev državnega proračuna izplačevati 'razliko' med prihodki in določeno višino nadomestila plače.

V komisiji še poudarjajo, da so na primer brezposelni delavci, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in imajo pravico do nadomestila za primer brezposelnosti, dolžni zavod enkrat mesečno obvešcati o vseh izplačanih dodatnih dohodkih. 

“Za razlikovanje med prejemniki nadomestila za primer brezposelnosti in funkcionarji, ki prejemajo celo 100-odstotno nadomestilo funkcionarske plače, ni nobenega pravno utemeljenega ali vsebinskega razloga,” so še zapisali v Komisiji za preprečevanje korupcije.