Institut ministrskega svetnika pravzaprav že od vsega začetka spremlja nesreča. Od prvotne zamisli, da bi bila svetnika v uradu predsednika vlade samo dva - na tem mestu sta se videla nekdanja ministra Gaspari in Šuklje - so ostali ministrski svetniki s statusom državnih sekretarjev. To pa nekdanjima ministroma, ki sta danes na pomembnejših funkcijah, ni več ustrezalo.
Gorazd Trpin s Pravne fakultete je povedal, da se danes status bolj ali manj meri z višino plače. Po njegovih besedah je prvoten predlog državne sekretarje uvrščal nekoliko višje.
Predsednik vlade, ki je zaradi nasprotovanja v koaliciji tako ostal brez dveh najbližjih svetovalcev, si je kasneje našel novo ekipo ministrskih svetnikov. Najprej je bila za svetnico imenovana nekdanja generalna sekretarka vlade Nevenka Črešnar Pergar. Njeno imenovanje je spremljalo splošno negodovanje medijev, pred kratkim pa so se nanjo spravili tudi Zeleni, ki ji očitajo, da je pri poslu s Kotom izkoristila položaj generalne sekretarke. Pergar na obtožbe odgovarja, da gre za silne laži. Tisti, ki jo obtožujejo, po njenih besedah predvsem dajejo preveliko težo funkciji generalnega sekretarja vlade, če si domišljajo, da lahko le-ta vse ministre, celotno vlado, strokovne delavce, ki pripravljajo določene akte, prepriča v neko odločitev. Pergarjeva je ravno te dni prekinila molk, s katerim se je obdala in javnosti predstavila prve rezultate boja proti birokraciji, ki je tudi njeno delovno področje.
Drugi ministrski svetnik je glavni slovenski pogajalec z EU Janez Potočnik. Potočnik meni, da je prišel na pravo mesto. Ko je bil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj, zadnje dve leti skoraj ni stopil v lastno hišo, kar se mu ni zdelo najbolj pošteno. Po njegovih besedah je naloga, ki jo opravlja, horizontalne narave. Gre za usklajevanje stališč med posameznimi ministrstvi in meni, da je to mesto kar pravšnje.
V uradu predsednika vlade sta še dva ministrska svetnika, ki o svoji službi nista želela govoriti, češ da javnosti nimata še kaj pokazati, saj sta funkcijo nastopila šele pred kratkim.
Iztok Podbregar, nekdanji načelnik generalštaba, pozneje državni sekretar, je danes zadolžen za Nato. Poznavalci pravijo, da njegovega mandata na čelu vojske sicer ni zaznamovala nobena afera, pa tudi kakšen večji uspeh ne.
Največja neznanka pa je ministrski svetnik Rudi Gabrovec, ki je po vrnitvi iz ZDA najprej postal direktor Drnovškovega urada, po vrnitvi Mojce Osolnik na to mesto pa ministrski svetnik za področje sukcesije. Po mnenju nekaterih naj bi bilo sporno njegovo vodenje newyorške podružnice ljubljanske banke.
Komentatorka Dnevnika Meta Roglič pravi, da je glede na dosedanje kadrovanje ta funkcija predvsem tolažba za tiste, ki so bili pred tem razrešeni pomembnejših funkcij in po drugi strani nagrada za lojalnost. Da je teh, ki sodijo v eno in drugo skupino, kar precej, se kaže v tem, da število ministrskih svetnikov kar hitro narašča, pravi Rogličeva in dodaja, da vseh vsekakor ne smemo metati v isti koš, saj so nekateri tudi strokovnjaki s svojega področja, na primer Janez Potočnik.
Štirje ministrski svetniki v premierovem uradu imajo konkretne naloge, tako da bo njihovo učinkovitost na koncu mandata možno izmeriti. Vsekakor pa je ta možnost boljša od pripravnikov, ki so pred tem predstavljali glavnino najpomembnejšega kabineta v državi.
