FOTO: 'Uspehov brez sodelovanja, solidarnosti in tovarištva ne bo'

"Dan upora proti okupatorju je dan spomina na grozote, ki jih je doživel in uspel preživeti slovenski narod. Predvsem pa je to tudi dan spomina na neustrašnost in medsebojno solidarnost, na pogum in gorečnost posameznic in posameznikov, ki so se – združeni v uporu proti nacistično-fašistični ideologiji – pridružili narodnoosvobodilnemu boju za osvoboditev naroda izpod sovražnikovega jarma," je svoj slavnostni govor začel predsednik državnega zbora Pavle Gantar.

Opozoril je, da je okupatorjeva ideologija načrtovala fizično uničenje slovenskega naroda in nam je namenila politiko raznarodovanja in kruto nasilje. "Odločitev za upor proti neprimerljivo močnejšemu okupatorju, ki je kmalu po napadu dozorela med ljudskimi množicami, je bila drzna odločitev in hkrati nedvoumen dokaz, da smo Slovenci odločeni vzeti usodo v svoje roke."

"V času divjanja naci-fašističnega stroja smo izbrali težko, a junaško pot. Spontan odpor, ki se je udejanjil v osvobodilnem boju, je bil edini logičen odgovor na smrt obsojenega naroda." Kot je zatrdil, je bilo med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh 22.000 registriranih ranjencev in bolnikov, ki so jih oskrbovali v desetinah bolniških enot številni partizanski zdravniki, zdravnice, bolničarji in bolničarke ter prostovoljci, ki so, tvegajoč svoja lastna življenja, sodelovali pri oskrbi in negovanju ranjenih borcev, in še posej izpostavil zdravnico Franjo Bojc Bidovec, po kateri je bolnica Franja dobila ime.

Franja je dokaz veličine slovenskega upora

Glede najbolj znane partizanske bolnišnice, ki stoji v soteski Pasice, je povedal, da se je tam zdravilo skoraj tisoč ranjencev, tudi tujci – Italijani, Francozi, Rusi, Poljaki, Američana in Avstrijec. "Bili so pripadniki zavezniških misij, člani posadk sestreljenih letal, prebegli vojaki tujih vojsk in ubežniki iz koncentracijskih taborišč," je dejal slavnostni govorec, pri tem pa poudaril, da to izpričuje dosledno spoštovanje prve Ženevske konvencije in s tem mednarodnega humanitarnega prava.

Tudi danes se krepijo najrazličnejše oblike nestrpnosti

Gantar je nadaljeval, da nas sedaj vodijo drugačna pričakovanja, okoliščine in izzivi, pred katere nas postavljajo globalizacija, finančna in gospodarska kriza, podnebne spremembe, politično preurejanje sveta. "Zato ne moremo mimo dejstav, da se krepijo najrazličnejše oblike nestrpnosti." A ključne vrednote po njegovih besedah ostajajo nespremenjene.

'Uspeh le s sodelovanjem, solidarnostjo in tovarištvom'

"Brez sodelovanja, solidarnosti in tovarištva ne moremo računati na nadaljnje uspehe in na učinkovito reševanje problemov, s katerimi se spopadamo," je še enkrat opozoril slovenski narod, pri čemer je dodal, da brez spoštovanja in krepitve teh vrednot ne moremo pričakovati, da bomo uspeli 21. stoletje, za razliko od preteklega, spremeniti v stoletje miru, solidarnosti, strpnega sobivanja in odgovornega odnosa do okolja.

Zlobec: O eni stvari govorimo premalo, o drugi pa preveč

Pred dnevom upora proti okupatorju pa je tudi Zveza združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB pripravila slavnostno sejo, na kateri je slavnostni govornik Ciril Zlobec, sicer nekdanji član predsedstva RS, opozoril, da preveč govorimo o spravi, premalo pa o pomenu in kontekstu Narodnoosvobodilnega boja. Glede sprave po njegovem mnenju nismo dosegli ničesar, "razen da se danes neizmerno bolj sovražimo, morda celo bolj kot med vojno".

ZZB NOB je v Muzeju novejše zgodovine pripravila slavnostno razširjeno sejo v počastitev praznika zveze borcev, ustanovitvi Osvobodilne fronte ter ob dnevu upora proti okupatorju. Slavnostni govornik je bil Zlobec, v svojem nagovoru pa je opozoril na dve trenutno odprti rani slovenstva kot celote: "O eni stvari govorimo premalo, o drugi pa preveč." Po njegovih besedah gre pri prvi za kontekst nastanka gibanja NOB, pri drugi pa za spravo.

"Ko ocenjujemo in se otepamo vseh mogočih psovk na račun NOB, pozabljamo poudarjati kontekst, v katerem je to gibanje nastalo," pravi Zlobec. Poudarja, da je bil slovenski prostor edini v Evropi, ki so ga Nemci in Italijani takoj anektirali vsak v svoj okupirani del ter načrtovali popoln genocid nad Slovenci.

Kaj bi bilo, če ...

"Pred tem dejstvom postavljati se, katera stran odločitve in razporeditve naroda je bila prava, ni samo politično nesprejemljivo in podlo, ampak tudi povsem neresno," opozarja Zlobec, ki se je v svojem nagovoru večkrat vprašal, "kaj bi bilo, če bi bilo drugače, kot je bilo".

"Če bi ta pravičniški boj proti partizanom, čeprav v imenu protikomunizma, zmagal, nas danes ne bi bilo tukaj, pa tudi oni sami in njihovi potomci se ne bi več izživljali nad NOB v maternem jeziku," je dejal. Poleg tega bi bili Slovenci obeleženi "z najbolj nespodobnim blatnim madežem" ter bili edini evropski narod, ki se ne bi bi uprl genocidu. Tako pa smo z NOB postali narod z zavestjo, s katero lahko enakopravno nastopamo v dialogu z drugimi narodi, je še poudaril Zlobec.

Druga odprta rana slovenskega naroda pa je po njegovih besedah sprava. Ta je na dnevnem redu že več kot 20 let, je dejal Zlobec in se vprašal, kaj smo v tem času dobili. "Dobili smo to, da je ena stran – tista, ki je izšla iz vojne sramotno označena s kolaboracijo – sebe postavila a priori kot nedolžne žrtve. Mi smo apriorni zločinci, vsi, ki so sodelovali z okupatorjem, pa so naše nedolžne žrtve," je dejal.

"Zato predlagam, da v nadaljnji polemiki o spravi preprosto rečemo, dovolj je tega, ničesar nismo dosegli, razen da se danes neizmerno bolj sovražimo, morda celo bolj kot med vojno," je zbrane nagovoril Zlobec. Kot pravi, se je na to polarizacijo "prilepilo vse, od najbolj nizkotnih ambicij posameznih strank".

Kot pravi, sicer ni proti spravi, a da temeljnih stvari ni mogoče prepustiti strankarskemu dnevnemu aktivizmu tega ali onega. "Sprava da, a pogovarjamo se o njej najmanj od leta 1941," še poudarja. Po njegovih besedah je namreč "biti na partizanski strani tudi danes stvar človeške in nacionalne časti, vse ostalo pa je deviacija človeškega in nacionalnega obnašanja".

Na današnji slavnostni seji so podelili tudi priznanja zveze borcev. Predsednik ZZB Janez Stanovnik je najvišje priznanje, listino ZZB, izročil predsedniku mestne zveze ZZB Janku Heberletu, podelili pa so še devet zlatih plaket za življenjsko delo.