Na uvodni prireditvi za zbiranje podpisov za izvedbo referenduma o postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov sinoči v Velikovcu sta Haider in Strutz ponovno ostro napadala avstrijsko ustavno sodišče zaradi omenjene razsodbe.
Nova tarča napadov svobodnjakov je vodja poslanske skupine Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) v avstrijskem parlamentu Andreas Khol, ki je leta 1992 na razpravi v Tinjah na avstrijskem Koroškem svetoval, da bi prekoračitev dovoljene hitrosti v kraju brez potrebnega dvojezičnega krajevnega napisa izkoristili za pritožbo na ustavnem sodišču.
Hkrati sta Strutz in Haider ponovno namigovala na očitke, da se je predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich o postopku na ustavnem sodišču pogovarjal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Razsodba ustavnega sodišča naj bi po Haiderjevih trditvah bila dolgo pripravljena odločitev, v katero naj bi bili poleg Khola vpleteni še odvetnik Rudi Vouk, ki je sprožil razsodbo s svojo pritožbo, predsednik Kučan in predsednik avstrijskega zveznega parlamenta Heinz Fischer.
Khol je na javni razpravi v Tinjah "kot strokovnjak za ustavno pravo" svetoval, da je potrebno izkoristiti kazensko odločbo zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti v kraju brez potrebnega dvojezičnega krajevnega napisa za pritožbo na ustavnem sodišču. "To bi moralo v predhodnem vprašanju presoditi, če so bile oznake za omejitev hitrosti (krajevni napisi torej) pravilno postavljene. Po avstrijskih zakonih so te oznake na dvojezičnem ozemlju pravilno postavljene samo tam, kjer so tudi dvojezični krajevni napisi. Na ta način boste dobili dvojezične krajevne napise", se je leta 1992 glasil Kholov nasvet.
Strutz in Haider sta Khola zaradi omenjenega nasveta najostreje napadla. Haider je Khola celo obdolžil, da je neposredno vplival na izid razsodbe. Khol naj bi imel dobre odnose z ustavnimi sodniki, ker naj bi avstrijsko ustavno sodišče sestavljali zgolj ustavni sodniki, "ki so bili imenovani z dovoljenjem in na predlog ene izmed obeh strank SPÖ ali ÖVP. O tem obstaja dogovor". Po Haiderjevem mnenju naj bi Khol "tako rekoč izdal ukaz, ustavno sodišče pa je sledilo tej politični provokaciji. Mislim, da imam prav, če kot deželni glavar zahtevam točno preverbo, ali obstaja kakršnakoli povezava in zakaj je ustavno sodišče izpolnilo politični ukaz, ki mu ga je dal poslanec", je trdil Haider.
Deželni glavar avstrijske Koroške je poleg tega menil, da je bila razsodba ustavnega sodišča dolgo pripravljena odločitev. "To je bila politična akcija od Khola do Vouka, od Vouka do Kučana, do Fischerja, ki sta se nato usklajevala in pripravila pogoje za pogovor z Adamovichem", je dejal Haider. Nikjer drugod na svetu se ne bi zgodilo, "da predsednik države na obisku v tujini obišče predsednika ustavnega sodišča, ne pa svojega kolega. Torej so morali za to obstajati razlogi", je menil Haider, ki je s tem zanikal tudi dejstvo, da se je Kučan srečal z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom. Haider, ki se je pri teh očitkih skliceval na domnevna časopisna poročila, je celo trdil, da sta se Adamovich in Kučan pogovarjala o vprašanju, kaj storiti, če se razsodba ustavnega sodišča ne bo udejanjila. "Slovenski predsednik, spreobrnjeni komunist, nenadoma poizveduje po pravni državi v Avstriji".
Ob tem je Haider še očital slovenskemu predsedniku, da "ima še vedno velikoslovenske sanje". Haider se je pri tej trditvi skliceval na domnevno izjavo predsednika Kučana 8. februarja 1997: "Koroška je del skupnega slovenskega gospodarskega, tehnološkega, kulturnega in tudi političnega prostora. Slovenija bo razvila svojo politično strategijo, v kateri bo določila tudi prostor za Slovence onstran meje na Koroškem", je navajal Haider in očital Kučanu, da je zanj Koroška še vedno "nekaj takega kot suvereno slovensko ozemlje, za katero je on soodgovoren". To naj bi po Haiderjevem prepričanju določalo problematiko v tem vprašanju.
Strutz pa je menil, da "velikega interesa, da se moti dobra koroška pot", ni imel samo Andreas Khol, temveč tudi predsednik avstrijskega parlamenta Fischer, "izreden prijatelj slovenskih sosedov in slovenskega predsednika Kučana".
