Na Javorovici nad Šentjernejem se je na tradicionalnem srečanju ob 1. maju, ob katerem so obeležili 65. obletnico tamkajšnjega poboja 113 borcev IV. bataljona Cankarjeve brigade, zbralo približno 5000 ljudi. Praznik dela vključuje ideale, za katere so se borili tudi partizani, je povedala častna gostja srečanja – notranja ministrica Katarina Kresal. Kot je dejala ministrica za notranje zadeve Kresalova, je ponosna, da je lahko za praznik dela obiskala Javorovico, kjer so se zbrali v počastitev tragičnih dogodkov izpred 65 let, ko je v neenakem boju s slovenskimi domobranci in nemško vojsko padlo 113 borcev IV. bataljona Cankarjeve brigade.
Ker sodi v generacijo, ki je odraščala v svobodni, demokratični in ekonomsko relativno uspešni Sloveniji, je nadaljevala Kresalova, si šteje v čast, da lahko pokaže, da je njena generacija ta, ki bo morala prevzeti odgovornost, da zgodovinski spomin ne zbledi, in da se mladina ozre po vzorih in naukih zgodovine.
Po njeni sodbi bi morala današnja kriza glede do skrajnosti privedenega koncepta družbe in ekonomije strezniti politike vseh evropskih držav, v nadaljevanju pa je sodobno družbo označila za navzven demokratično, svobodno in enakopravno, navznoter pa za razjedeno z regresijo vrednot, vrednostno, ekonomsko in socialno razslojenostjo, idejno, moralno in etično izčrpanostjo ter fizično in ekološko ranljivostjo.
Negovanje zgodovinskega spomina
"Gospodarska kriza, ekonomsko in socialno razslojevanje ter brezposelnost niso zgolj dokaz realnih krivic, ampak predvsem pokazatelj ranljivosti koncepta, ki jih v svojem površnem pojmovanju naukov zgodovine in civilizacijskih standardov jemljemo za samoumevne," je poudarila in dejala, da se velja zato spomniti, kako so se znale Slovenke in Slovenci ter zavezniki postaviti, ko je bilo hudo.
Spomini na vojni čas in dogodke na Javorovici so, tako Kresalova, pomembni. Lahko so vir navdiha in ne smejo potoniti v pozabo, Slovenke in Slovenci pa jih ne smejo prepustiti prašnim arhivom. "Niso samo opomin na vse zlo vojnih spopadov, pač pa je ohranjanje in negovanje zgodovinskega spomina na partizanski boj tudi del ohranjanja narodne identitete," je podčrtala.
Državljanke in državljani jih ne smejo ne brisati in ne prikrojevati, saj tega, ki zbriše zgodovinski spomin, po mnenju Kresalove vse prehitro zamika, da bi izbrisal tudi kaj ali koga iz sedanjosti. "Sporočilo poboja na Javorovici je močno, trajno in nepozabno, na moji generaciji in na generaciji, ki pride za nami, je, da ne pozabimo. Danes smo tukaj, da ne pozabimo in da počastimo spomin na uporniški duh," je opozorila.
Razčlovečenje posameznikov
Kot je nadaljevala, praznik dela vključuje ideale, za katere so se borili tudi partizani, saj če se proti razčlovečenju in zlu ne bodo borili v miru, bo med vojno prepozno. Sedanja kriza po njenem razgalja nekatere mehanizme, ki posameznika razčlovečijo enako hudo kot na fronti, mečejo ga na ulico in ga silijo v neizprosen boj za preživetje. Brez solidarnosti bo prišlo do težkih družbenih spopadov, zato Kresalova namesto njih predlaga solidarnost, dialog, strpnost in sožitje. Sodobna zahodna in slovenska družba po njenem mnenju ne sme pozabiti, da je eden njenih veznih členov načelo pravne in socialne države, vladavina prava in svoboda pa sta vrednoti, ki, kot je dejala, daleč presegata dnevno politiko.
Oba predstavljata ključna korektorja demokraciji lastnih anomalij, diktature javnega mnenja in oblastne koruptivnosti izvršilne veje oblasti, zato so za ministrico gospodarska kriza, socialna razslojenost, izbrisani in protitajkunska vojna različne plati istega kovanca. Z vsem navedenim se je potrebno odločno spoprijeti, vendar ne po zakonih ulice, temveč s pravom in legitimnimi organi, je vnovič poudarila Kresalova.
V nasprotnem primeru bi se gibali po nevarnem terenu populizma, ki je pred več kot 70 leti na oblast ob gospodarski krizi pripeljal nacizem in fašizem, zato naj bo to, tako Kresalova, lekcija in recept za nove spopade s krivicami in za skupno dobro, o katerem se mora današnja politika zediniti.
Po besedah župana občine Šentjernej Franca Hudoklina je bilo srečanje na Javorovici 63. po vrsti, po njegovi oceni pa se ga je udeležilo približno 5000 ljudi, med njimi 550 pohodnikov in več predstavnikov tujih delegacij.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.