FOTO: Vrtičkanje na zaporniški zelenici

Začeli so v zgodnjih urah, ko je Ljubljano še pokrivala megla. Obiskali smo jih na vročem opoldanskem soncu, a jim zagon še ni pojenjal, saj so se prvi rezultati njihovega dela že dobro videli. "Prvih nekaj ur smo samo odstranjevali kamenje, listje in vse, kar je bilo odvečnega,“ nam še vedno polna energije pove prostovoljka Nina Luin. Gre za akcijo mednarodnih prostovoljcev, ki želijo neizkoriščeno zelenico skupaj z zaporniki spremeniti v pravi vrt.

"Ideja je nastala znotraj projekta Mladi v akciji s ciljem promovirati vrednote, kot sta naravni razvoj in permakultura, ter vključitev mladih z manj priložnostmi v tovrstne aktivnosti. V začetku maja smo imeli teoretske delavnice na temo permakulture, ki smo jih želeli tudi praktično izkusiti,“ je povedal Urban Presker, vodja mladinskih programov pri Zavodu voluntariat. "Na lokacijo na Povšetovi nas je opozorila naša strokovna sodelavka Mirjam Kopše, kjer so bili že pred leti funkcionalni vrtovi, ki so jih obdelovali tudi varovanci iz zapora. Naš cilj je bil, da vrtički spet zaživijo.“

Mirjam Kopše, strokovna sodelavka, je za vse nadobudne vrtičkarje pripravila kratko teoretično predavanje o permakulturi, a največ se bodo udeleženci tovrstnega vrtičkanja naučili sproti, z delom, saj verjame, da "se človek najlažje nauči, če dela zraven, če rastline poskusi, vidi, da jih vonja, poskusi zraven“. Sicer so to gredico naredili iz ledine: odstranili so travo, travno rušo premaknili, začeli z grobimi vejami, nadaljevali so z zelenim odpadom, ki so ga nekaj nabrali po zemljišču, nekaj pa tokrat pripeljali s sabo. Dodali so še plast listja in na koncu zemljo. In tako je nastala gredica, na katero so posadili kulture, kar je jesenska setev v Ljubljani: origano, ki že cveti, da bo privabljal čebele in ostale koristne insekte, med kolerabo in šetrajem, ki ščiti kapusnice, je že zasajen nizek fižol za zrnje. Zasadili so še krompir "kifličar, saj Slovenci moramo imeti krompir“, šaljivo doda Kopšetova.

Na okoli deset metrov dolgi in meter široki gredici že rastejo radič, ohrovt in brokoli, ki jih bo ščitil še ognjič. Vmes bodo posejali še nekaj solate. Proti koncu delavnice bodo celotno gredico zalili in pokrili s koprivami ter nabrano meliso, da bodo gredico ščitili pred soncem. Tako bodo upoštevali več načel permakulture, nas pouči Kopšetova: "Da kupujete čim manj in še to naravno, da uporabite vse tisto, kar raste na vrtu. In če bi to začeli na tem vrtu širiti, bi imeli v treh ali štirih letih lepo permakulturno vrtnarijo.“

Gredico bo krasila še lična ptičja hišica, ki jo je izdelal hišnik zapora. Poleg te gredice bodo udeleženci današnje akcije spet uredili še tri velike tople grede in vanje nasadili vrtnine po željah bodočih skrbnikov. "Skrb za vrtičke bodo prevzeli varovanci zapora, saj je bil naš cilj zgolj priprava terena, ki ga bodo lahko naprej vsakodnevno prevzeli varovanci zapora, mi pa jim bomo zagotovo nudili podporo,“ razmišlja Urban in dodaja, “preživetje teh vrtičkov je zelo odvisno od motivacije varovancev.“

K tokratni akciji so se odzvali trije varovanci. Eden od njih, Brane, akcijo pozdravlja, saj meni, da je "spodbuda za druge, da vidijo, kaj se da narediti, in kaj lahko vse pridobijo s tem, da lahko tudi lepše razmišljajo, da imajo en cilj. Vse skupaj izgleda lepo socializirano, saj je bilo do zdaj vse mrtvo.“ Izkušnje z vrtnarjenjem ima že od doma. Kdo bo glavni vrtnar, se še niso dogovorili, meni pa, da bodo obdelovali vrt tisti varovanci, ki imajo izhode. Brane sicer zapušča pripor že čez nekaj dni, a če bi bil vrt njegov, bi zagotovo nasadil "tisto, kar je za vsakdanjo rabo: peteršiljček, korenček, solato, papriko, in to je to.“ Vsem, ki bodo še ostali za zidovi na Povšetovi, pa sporoča: "Pridite na vrt, že zato, da ste v naravi, da niste obremenjeni, da boste odprti in lažje razmišljali.“