FOTO in VIDEO: Sanacija bo dolgotrajna, nekateri se več mesecev ne bodo mogli vrniti domov

Večina rek po državi upada, a nekatere ponekod še vedno poplavljajo. Gasilci in prostovoljci ter tudi pripadniki Slovenske vojske bodo v prihodnjih dneh po mnogo krajih pomagali črpati vodo iz objektov in sanirati druge posledice poplav. Na pomoč je priskočilo 600 pripadnic in pripadnikov slovenske vojske, ki pomagajo na poplavljenih območjih Ormoža, Maribora, Koroške in Savinjske doline.

V naslednjih dneh bo mogoče tudi popisati vso škodo, ki jo je povzročila vremenska ujma. Nastala škoda bo zagotovo šteta v več milijonih. V javnosti krožijo ocene, da naj bi poplave povzročile za dvajset oz. za več deset milijonov evrov škode. Po prvih podatkih je po državi poškodovanih nekaj tisoč stanovanjskih in poslovnih objektov, škoda pa je nastala tudi na cestni infrastrukturi. Vreme je največ škode povzročilo na Goriškem in Bovškem, na Koroškem, Štajerskem in v Savinjski dolini.

Prizadeta območja obiskal tudi Janša

Prizadete kraje na Štajerskem je danes obiskal tudi predsednik vlade Janez Janša. Obiskal je občino Maribor ter najbolj prizadete dele občine Duplek in krajevne skupnosti Malečnik. Med ogledom sta ga spremljala minister za obrambo Aleš Hojs in poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan.

Janša je ob obisku dejal, da situacija v proračunu ni rožnata, a bodo ''postrgali po vseh možnih rezervah'', da bo pomoč na prizadeta območja prišla čim prej. Napovedal je, da bo vlada že jutri obravnavala nastale razmere in sprejela prve ukrepe pomoči. O konkretnih številkah še ni govoril, saj čakajo na vsaj prve ocene škode.

Dodal je, da je ujma pokazala na pomanjkljivosti in zamude, ko se ni pravočasno zgradilo nekaterih protipoplavnih objektov, in da bodo to zdaj pospešili. Janša je še pohvalil hitro ukrepanje vseh pristojnih služb, ki so poskrbele, da ni bilo smrtnih žrtev.

Janša je pozval tudi zavarovalnice, naj pohitijo z vsemi potrebnimi postopki ugotavljanja škode tam, kjer so ogroženi objekti zavarovani, in z izplačili. Za nastalo škodo, ki ni v popisu zavarovalnic, pa bodo zaprosili za evropska sredstva, če bodo izpolnjeni pogoji, je dejal. Vsaka članica Evropske unije lahko za pomoč iz solidarnostnega sklada EU zaprosi, če ocenjena škoda znaša več kot tri milijarde evrov ali več kot 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda.

Premier je o izpustu vode na avstrijski strani dejal, da pristojni v Avstriji trdijo, da so bile napovedi drugačne, kot so se potem dejansko zgodile, ter da drugačna reakcija ni bila mogoča. Na mešani meddržavni komisiji za Dravo bo treba kljub temu ugotoviti, ali se je morda čakalo predolgo in se je nabrala prevelika količina vode, preden so dvignili zapornice, je še pojasnil Janša in poudaril, da so to za zdaj "zgolj laični pogledi na zadevo, ki jo bomo prepustili v presojo strokovnjakom. Lahko pa je to tudi pobuda za v prihodnje, da se kaj takšnega ne bi zgodilo, v kolikor je to možno objektivno preprečiti."

Že dopoldne se je s koroškimi župani srečal tudi zunanji minister in podpredsednik vlade Karl Erjavec, ki se je nato odpravil še v Dravograd.

Erjavec ugotavlja, da je škoda na Koroškem zelo huda in da bo morala v četrtek vlada sprejeti sklep, da je treba zagotoviti nujna finančna sredstva za prvo nujno sanacijo, predvsem na cestah in drugi infrastrukturi.

"Glede na moje izkušnje iz preteklosti je škoda, ki je v Sloveniji nastala ob teh poplavah, takšna, da ocenjujem, da bo gotovo Slovenija upravičena tudi do evropske pomoči. Mislim, da je škoda gotovo večja od 0,3 odstotka našega BDP," je ob obisku Slovenj Gradca dejal minister Erjavec. V izjavi za novinarje je pozdravil napovedano preiskavo na avstrijski strani glede ravnanja ob naraščajoči reki Dravi, saj meni, da je preiskava upravičena.

Na Koroškem so bile v ponedeljkovih poplavah najbolj prizadete občine Slovenj Gradec, Dravograd, Vuzenica in Črna na Koroškem, največ škode na cestni infrastrukturi zaradi sproženih plazov pa je na območju občin Črna in Mislinja, je danes ocenil regijski poveljnik civilne zaščite Alan Matijevič. Povedal je tudi, da je bilo na Koroškem poplavljenih okoli 700 objektov.

V fotogaleriji si oglejte, kako je divjala Drava in kakšno opustošenje je pustila za sabo na območju Ormoža:

Bogovič: Ocena o škodi, ki kroži v javnosti, bo presežena

Kot je prepričan minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, pa bodo ocene, ki so v teh dneh zaokrožile v javnosti glede škode, presežene. Poudaril je, da bo Slovenija ob takšnem tempu naravnih nesreč težko sledila s pomočjo in da moramo razmišljati predvsem o preventivi. Katastrofalne poplave so po mnenju ministra čas za razmislek o temeljitem sanacijskem programu, ki bo odpravil zaostanke v izplačevanju pomoči in o dodatnih virih sredstev za to problematiko.

Povedal je tudi, da bo treba vodarsko službo organizirati na način, da bo kos izzivom. Načrti upravljanja z vodami so narejeni in, kot je pojasnil minister, bi za izvedbo teh načrtov potrebovali od dve do tri milijarde evrov sredstev. "Na osnovi tega smo razgrnili karto poplavne ogroženosti, kjer želimo zožati potrebne ukrepe na najnujnejše. Tu pridemo do 500 milijonov evrov potrebnih sredstev," je dejal.

Minister je ob tem opozoril, da je treba napovedi o alarmih, ki jih izda Arso, jemati resno. Ministrstvo tudi preko programa Bober vse več dela opravi, da bi bilo spremljanje vodostajev še bolje urejeno. Za intervencijski program je v proračunu na voljo 17 milijonov evrov, kar po besedah državnega sekretarja na ministrstvu Branka Ravnika ne zadošča, da bi končali že začete sanacije. Za nazaj je država v okviru te problematike dolžna za okoli 150 milijonov evrov.

V Podravju nadaljujejo črpanje vode iz poplavljenih objektov

V Podravju danes nadaljujejo črpanje vode iz poplavljenih objektov. Drava se je večinoma umaknila v strugo tudi na ormoškem koncu, zato so lahko tudi tam dejavno začeli črpati vodo ter odstranjevati blato in mulj. Nekaj je še zaprtih cest, v občini Zavrč pa so ostali še brez pitne vode. Občanom morajo vodo dovažati, saj so poplave poškodovale vodovod.

Posnetki Slovenske vojske iz zraka:

Kot je povedal vodja izpostave uprave za zaščito in reševanje na Ptuju Dragomir Murko, se je narasla voda danes že umaknila od večine objektov, ki jih je zalila. Izjema je le nekaj hiš v občinah Gorišnica in Markovci, še vedno pa je zaprta tudi hidroelektrarna Formin, ki je bila v poplavah zelo poškodovana. Murko ocenjuje, da bodo odstranjevanje vode, blata in mulja končali v četrtek, zatem sta na vrsti ocena in sanacija škode.

V mariborski mestni četrti Melje so črpanje vode že končali. Po besedah poveljnika mariborske civilne zaščite Slobodana Stojanoviča je nekaj dela še v nekaterih industrijskih objektih, ki jih je zaradi neustreznega kanalizacijskega sistema ponoči spet rahlo zalilo. Znova so odprli pred kratkim obnovljeno cesto pod Meljskim hribom, ki je bila zaradi poplav nekaj dni zaprta.

V Velenju, Laškem in Šoštanju sanirajo posledice poplav

Največ hudih posledic ponedeljkovega deževja na območju velenjske občine je bilo v Krajevni skupnosti Plešivec, predvsem v Velunjskem grabnu. Tam nekaj domačij še vedno nima dostopa do nobene prometne povezave. Do zdaj je velenjska občina popisala že več kot 70 plazov, ki ogrožajo predvsem cestno in drugo infrastrukturo, sprožilo pa se je tudi več travniških plazov. Najnevarnejše plazove si bo v prihodnjih dneh ogledal tudi geolog.

V Laškem, kjer je Savinja poplavila Thermano Laško, zdraviliški park, policijsko postajo, kmetijsko zadrugo in še nekaj drugih objektov, je višina narasle Savinje v ponedeljek znašala 5,65 metra, pretok vode pa je bil 1040 kubičnih metrov na sekundo. V Laškem je največ škode na cestnem, komunalnem, gospodarskem in stanovanjskem področju.

V Šoštanju so številni vodotoki zalili ceste, hiše, gospodarske poslopja, zaradi razmočenega terena pa so se sprožili tudi številni plazovi. Hudournik Velunja je zaradi plazu zapustil svojo strugo in ubral drugo pot. Na tem območju so s traktorjem evakuirali prebivalce ene hiše.

Še vedno so nedostopne nekatere domačije v Skornem, veliko težav je bilo na cestah v Florjanu in Penku. Spodnji del Podhrastnika je povsem zalil potok Toplica, hiše so bile več kot en meter pod vodo. Gasilci so od tam s čolnom evakuirali starejše prebivalce in otroke, skupno več kot 30 oseb. Prav tako je bilo treba evakuirati pet hiš v občini, in sicer dve v Gaberkah in tri v Florjanu, na kmetiji v Topolšici pa so evakuirali živino.

Kot navajajo na šoštanjski občini, so ponedeljkove poplave prizadele številne individualne hiše, občina ljudem pomaga s plačilom odvoza odpadkov, komisije pa so na terenu, popisujejo stanje in ocenjujejo škodo v posameznih krajevnih skupnosti. Veliko škode je v Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha, kjer je povsem zalilo športno dvorano in parkirišče pred njo.

Prva ocena škode v Šoštanju znaša štiri milijone evrov. V občini je bilo prizadetih 32 gospodarsko-poslovnih objektov, 195 stanovanjskih objektov, 55 kmetijskih gospodarstev, sprožilo se je 83 plazov, prizadetih je osem mostov in kar 150 kilometrov občinske javne infrastrukture.

Koroške občine s prvimi grobimi ocenami škode

Občinske komisije za ocenjevanje škode v koroških občinah nekatere že dva dni popisujejo škodo, tako da imajo nekatere zbrane prve grobe ocene. Med drugim v Črni na Koroškem škodo ocenjujejo na okoli dva milijona evrov, v občinah Slovenj Gradec in Dravograd, ki sta bili prav tako med najbolj prizadetimi, pa podatke še zbirajo.

V Občini Črna na Koroškem je ujma najbolj poškodovala cestno infrastrukturo, saj je bila poškodovana večina cest v okolici Črne, do vseh pristojni niti še niso prišli, je dejala črnjanska županja Romana Lesjak. Pripadniki Slovenske vojske so danes v Črni in okolici pri sanaciji pomagali tudi z ustrezno strojno mehanizacijo, med drugim bo vojska v Bistri in na Ludranskem Vrhu za čez zimo postavili dva zasilna mostova. Županja prvo grobo oceno škode navaja v višini okoli dva milijona evrov.

V Občini Mislinja je komisija že dva dni na terenu, a dela še ni končala. Župan Franc Šilak načrtuje, da bosta potrebna še dan ali dva, zdajšnja groba ocena škode pa znaša od 600.000 do 800.000 evrov. Največ škode je na cestni infrastrukturi, saj so voda in plazovi odnesli pet mostov na občinskih cestah, 12 cestnih odsekov je močno poškodovanih, skupno se je sprožilo 35 plazov, od tega je osem večjih, vodo so gasilci in prostovoljci črpali iz 60 hiš, je dejal župan.

V Vuzenici je narasla Drava zalila 31 hiš, od tega se dve družini letos ne bosta mogli vrniti v svoje bivališče, je dejal vuzeniški župan Franjo Golob. Občinska komisija je že v torek popisovala škodo, ki za zdaj po grobih ocenah znaša okoli 300.000 evrov, a se številka lahko spremeni, ker podatki še niso natančni, je poudaril župan.

Med najbolj prizadetimi koroškimi občinami je bila Občina Dravograd, ki leži na sotočju treh naraslih rek, Drave, Mislinje in Meže. Po prvih ocenah je voda tam poplavila 77 objektov. Kot je zvečer dejala županja Dravograda Marijana Cigala, občinska komisija še ni popisala vseh objektov. Tako jo v četrtek čaka popis na območju Žabje vasi ter popis škode na kmetijskih zemljiščih. Nato naj bi tudi bila znana prva ocena škode.

Na celotni Koroški je bilo poplavljenih okoli 700 objektov, skupna škoda pa po prvih ocenah znaša več milijonov evrov.
vpu/mo

Podjetja z najmanj štirimi milijoni evrov škode

Gospodarske družbe na območju Mestne občine Slovenj Gradec so po prvih grobih ocenah utrpele za najmanj širi milijone evrov škode. V podjetjih naj bi po prvih okvirnih ocenah škoda segala od manjših zneskov, in sicer v manjših obratov, samostojnih podjetnikov in proizvodnih delavnic, do pol milijona evrov.

Največjo škodo je utrpelo podjetje Nieros Metal, ki ima 135 zaposlenih, kjer bodo lahko celotno škodo ocenili šele po zagonu vitalnih strojev. Ocenjujejo, da bodo proizvodnjo ponovno vzpostavili v ponedeljek. Tudi v drugih podjetjih je zastala proizvodnja. V nekaterih pa je proizvodnja deloma že stekla.

Večina podjetij pa bo morala obnoviti zalogo izdelkov, menjati uničeno računalniško opremo in poškodovane stroje ter popraviti same proizvodne objekte. V večini primerov bo popolna sanacija dolgotrajna.

V Železnikih plaz ogroža hiši

Na Gorenjskem se po poplavah nadaljujeta sanacija in ocenjevanje škode. Zaprte ostajajo nekatere ceste v Bohinju, kjer se prve ocene škode gibljejo okrog milijona evrov. Nadaljuje se sanacija cest in mostov na območju Jezerskega, kjer bi škoda lahko dosegla 2,5 milijona evrov. V Železnikih pa čakajo strokovnjake za sanacijo plazu, ki ogroža hiši.

Poveljnik štaba civilne zaščite Železniki Klemen Šmid je pojasnil, da so v torek ob 21. uri gasilci začeli spremljati zemeljski plaz, ki ogroža dve stanovanjski hiši v Dašnici. Plaz so zaznali že pred več kot enim letom, ob zadnjih nalivih pa se je začel premikati. V četrtek si bodo plazišče ogledali strokovnjaki geologi in predlagali način sanacije. Za zdaj stanovalci ostajajo v hišah, na varno pa se bodo morali umakniti, če se bodo pojavili večji premiki.

Razen nekaj zemeljskih plazov tokratno deževje ni povzročilo hujših težav v Železnikih, kjer so silo vode najbolj izkusili pred petimi leti. Je bil pa tokrat ponovno na udaru Bohinj, in sicer predvsem območje okoli Bohinjskega jezera, Ribčevega Laza in Ukanca.

V številnih gorenjskih občinah so komunalna podjetja zaradi obilnih padavin, ki so povzročile kalnost vode, v ponedeljek izdala ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode. Iz jeseniškega podjetja Jeko-in, Komunale Kranj in Vodovodne zadruge Preddvor so danes sporočili, da prekuhavanje vode ni več potrebno, z izjemno območja na Možjanci, kjer je še vedno obvezno prekuhavanje. Prekuhavanje pa je potrebno tudi v naseljih Savica, Kamnje, Polje in Laški Rovt v Bohinju.

Obvezno prekuhavanje vode

V nekaterih delih Zgornjega in Spodnjega Podravja, ki ga je prizadelo poplavljanje reke Drave, je trenutno potrebno ali vsaj priporočeno prekuhavanje pitne vode. Kot so sporočili s Komunale Ptuj, je na širšem ptujskem območju za zdaj obvezno prekuhavanje vode le na območju občine Zavrč.

Iz Mariborskega vodovoda uporabnikom na poplavljenih območjih, zlasti v Malečniku, Dvorjanah in Dupleku, priporočajo, da vodo pred uporabo iz preventivnih razlogov prekuhavajo. Preventivni ukrep prekuhavanja vode so do preklica uvedli tudi pri Komunali Slovenska Bistrica. Kot so sporočili, je to potrebno, ker bi bi lahko obilno deževje v zadnjih dneh povzročilo spremembe kakovosti pitne vode, zato prekuhavanje vode priporočajo na sistemih Slovenska Bistrica, Kebelj-Oplotnica, Šmartno na Pohorju, Visole in Kovača vas.

Krško komunalno podjetje Kostak je vse svoje uporabnike pitne vode na območju občin Krško in Kostanjevica na Krki obvestilo, da je obilen dež povzročil zakalitev nekaterih vodnih virov. Voda je motna, zato še vedno velja ukrep obveznega prekuhavanja vode za pitje in uživanje. Tudi Komunala Novo mesto je svoje uporabnike, ki se oskrbujejo iz vodnih virov Jezero in Stopiče, obvestila, da je zaradi povečane motnosti treba vodo pred uporabo prekuhati.

Pouk bodo morali nadomestiti

V Desklah je Soča poplavila tudi osnovno šolo, zato so v ponedeljek prekinili pouk, tega pa ni bilo niti včeraj. Kot so sporočili z OŠ Deskle, je pouk danes stekel po ustaljenem urniku. Ravnatelj Vojko Simčič se je v zapisu na spletni strani šole zahvalil vsem, ki so pomagali.

V šoli je popolnoma zalilo kotlovnico. Ravnatelj je za 24ur.com povedal, da so prostori že očiščeni, pouk poteka normalno, prav tako deluje ogrevanje šole. Voda je zalila tudi učilnico, namenjeno podaljšanemu bivanju, a so že našli nadomestni prostor. Zaliti so bili predvsem prostori, ki so bili prazni, prav tako je bila po besedah Simčiča intervencija zelo hitra in so vodo hitro izčrpali, zato škoda tudi ne bo zelo velika.

Pouk, ki je odpadel, bodo morali nadomestiti. Kot je dejal Simčič, bodo morali otroci v šolo v soboto, katero točno, še ni določeno.

Na pomoč tudi Rdeči križ in Slovenska karitas

Rdeči križ Slovenije je odprl račun za zbiranje prostovoljnih finančnih prispevkov za prizadete v poplavah. Vsi posamezniki in pravne osebe lahko prispevke za akcijo "Poplave 2012" nakažejo s plačilnim obrazcem UPN na TRR Rdečega križa Slovenije SI56 03100-1111122296, sklic oziroma referenca 00 937051.

Slovenska karitas je prvo pomoč v višini 40.000 evrov že razdelila. Pomagate lahko s prostovoljnimi prispevki, ki jih nakažete na TRR: 0214 0001 5556 761, sklic: 00 6220, namen Poplave 2012.