FOTO in VIDEO: 'Zmagovalca ni!'

Premier Borut Pahor je po današnji zavrnitvi pokojninske reforme na referendumu napovedal, da bo vlada verjetno pripravila interventni zakon, ki bo ohranil konsolidacijo javnih financ. Na ta interventni zakon pa bo verjetno vezana tudi zaupnica vladi, je dejal.

Preberite tudi: Interventni zakon že buri duhove. Sindikati javnega sektorja na nogah.

Premier pravi, da je bilo takoj jasno, ko so sindikati zahtevali razpis referenduma o pokojninski reformi, da takšnega referenduma ni moč dobiti. Kot pravi, se je zdaj treba vprašati, kdo je zmagovalec in kdo poraženec referenduma. Po njegovem mnenju zmagovalca ni.

Dejal je tudi, da je zmotno prepričanje, da je najboljša rešitev trenutne situacije sprememba oblasti. Če bi njegov odstop in odstop te vlade pomenil avtomatično predčasne volitve, bi slednje predlagal koalicijskim partnerjem, je dejal premier. Vendar pa poudarja, da odstop vlade ne pomeni avtomatsko predčasnih volitev.

"Mi smo svoje delo opravili!" je dodal. Opozarja, da so spremembe potrebne. Kljub temu pa spoštujejo odločitev ljudi. "Moje razmišljane gre danes v prihodnost," je opozoril.

Svetlik se prepušča volji Pahorja

Zavrnitev pokojninske reforme "pomeni nadaljnje padanje pokojnin. Pomeni tudi vse resnejšo grožnjo pokojninski blagajni," je v odzivu na izide referenduma dejal minister za delo Ivan Svetlik. Odstopiti zaradi izida ne namerava, bo pa svoj položaj vezal "na voljo predsednika vlade".

Minister je danes napovedal tudi paket t. i. nadomestnih rešitev, kot so "ostrejše varčevanje in korekcija nekaterih zakonov, ki bodo nadomestile nekaj od tega, kar bi uveljavila na referendumu zavrnjena zakona". Svetlik tudi upa, da bodo nasprotniki prevzeli del svoje odgovornosti za neuveljavitev zakonov in posledice, ki bodo s tem nastale.

Kresalova od premierja pričakuje dolg in resen pogovor

Od predsednika vlade pričakujem dolg in resen pogovor o tem, kako on vidi nastali položaj in kako naprej, je dejala predsednica LDS Katarina Kresal. Na vprašanja, ali se je stranka pripravljena umakniti, pa je odgovorila, da položaj ni enoznačen. Izidi referenduma sicer po njeni oceni kažejo precej jasno sporočilo volivcev. Se je pa v kampanji po njeni oceni pokazalo, "da je ozračje tako razgreto, da želja po racionalnih argumentih in razpravi ne pride skozi vso meglo". Ocenjuje tudi, da bo nesprejetje pokojninskega zakona za seboj potegnilo "veliko posledic, o katerih bo treba resno razmisliti in bodo imele resne posledice za delovanje države in za blagostanje te družbe".

Zalar: Začetek konca

Današnji izid je "kvečjemu začetek konca pokojninske reforme, glede ostalih vprašanj pa je vse odprto", je na vprašanje, ali izid referenduma pomeni konec vlade, odgovoril pravosodni minister in podpredsednik LDS Aleš Zalar. Po njegovem se bo zdaj treba tako ukvarjati predvsem z vprašanjem, kakšne ukrepe naj sprejme država.

V LDS bodo analizirali izide referendumov, pri čemer je po njegovem ključno vprašanje to, kakšne ekonomske posledice bodo imeli izidi referenduma na državo. "Zato bi bilo škoda, da bi se vrnili nazaj na politična preigravanja, ki so brezplodna. Treba bo najti rešitev, da se gospodarstvo, vključno s pokojninsko blagajno, postavi na zdrave temelje," je dejal.

Semolič: Ne gre podcenjevati sindikatov

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič premierju odgovarja, da potrebujemo reforme trga kapitala, funkcioniranja bank in podobno. Delavci v krizi potrebujejo varnost in ne fleksibilnost, pravi in dodaja, da to mora vlada razumeti, v nasprotnem primeru bodo težave. Poudaril pa je, da so danes odločali ljudje, tako da vodilni ne smejo podcenjevati volje ljudstva.

Do zdaj objavljene številke "niso za neko evforijo, saj bodo problemi ostali", je po objavi prvih neuradnih rezultatov dejal Semolič. Opozoril je, da številke še niso dokončne in bo treba počakati. Je pa obenem izpostavil, da so sindikati glede pokojninske reforme letos že uspeli na ustavnem sodišču, prav tako so uspeli z zavrnitvijo malega dela. Glavno sporočilo današnjega referenduma je zato po njegovih besedah to, da ne gre podcenjevati sindikatov, ampak da se jih jemlje kot enakovredne partnerje. Probleme bi se po njegovih besedah tako uspešneje reševalo.

SDS je pred dnevi predstavil predlog o individualnih pokojninskih računih, Semolič pa je pojasnil, da so v ZSSS previdni "pri vsaki novotariji" ter ocenil, da bi tak predlog zmanjšal solidarnost.

Golobič: Problemi ostajajo še naprej

Izidi, kot jih kažejo delni rezultati referendumov o treh zakonih, po ocenah prvaka Zares Gregorja Golobiča niso presenečenje, saj so volivci danes glasovali o vladi. Prvak Zares še vedno vztraja, da je nizka kredibilnost vlade ovira pri vsaki njeni odločitvi, vzdušje je vladi "izjemno nenaklonjeno in pred tem si ne more nihče zatiskati oči". Predsedniki koalicijskih strank bi se morali iz vladnih funkcij umakniti in s tem omogočiti rekonstrukcijo vlade ter zaključek mandata, vztraja Golobič, ki je sam odstopil s funkcije ministra za visoko šolstvo. V tem smislu je pobuda k odstopu Pahorja ter predsednice LDS Katarine Kresal še aktualna, je dejal Golobič.

Na vprašanje, ali bi moral minister za delo Ivan Svetlik odstopiti, odgovarja, da je odstop osebna odločitev. Vendar bi to odločitev obžaloval, saj meni, da je Svetlik dober minister. "Sem pomirjen, rezultat ne more biti presenečenje za nikogar. Problemi, ki smo se jih zavedali, ostajajo še naprej," je dejal Golobič. Glede izstopa Zares iz koalicije pa bo stranka imela še nekaj razgovorov in bo prisluhnil kolegom.

Kaj pravi Erjavec?

Prvak stranke DeSUS Karl Erjavec je dejal, da ne ve, kaj naj v tem trenutku stori premier Pahor, ve pa, kaj mora storiti njegova stranka. "Premagati Janeza Janšo," je zaključil Erjavec.

Erjavec meni, da je bila glavna napaka vlade za tak rezultat to, "da je šla na silo" ter da ni iskala širšega soglasja. Rezultati po Erjavčevih besedah pomenijo, da se bo treba pripraviti na nov dogovor. Interventnega zakona v DeSUS ne nameravajo podpreti, saj prinaša zamrznitev pokojnin in poslabšanje položaja upokojencev, je dejal Erjavec. Prav tako tudi ne pričakuje, da bi interventni zakon dobil zadostno podporo. Mislim, da ta zakon nima možnosti, zlasti, če bo predsednik vlade vezal zaupnico na ta zakon, je poudaril.

Janša: Glasovali proti oblastniški aroganci

Ljudje so glasovali proti slabim rešitvam, ker menijo da obstajajo boljše – in imajo prav, je o izidu referendumov dejal predsednik SDS Janez Janša. "Glasovali pa so tudi proti oblastniški aroganci," je dejal.

Janša je poudaril, da v SDS pozdravljajo prepričljivo zavrnitev pokojninske reforme, zakona o preprečevanju dela na črno in novele zakona o arhivih. Opozoril pa je, da kljub temu ni čas za veselje, pač pa za zaskrbljenost, saj po njegovih besedah vlada "očitno ni razumela sporočila".

Pozivi predsednika vlade, naj kot opozicija v DZ predlagajo mandatarja in ga izvolijo, pa so po njegovih besedah "podobno neresni, kot je bila vladna kampanja za pokojninsko reformo z Urško Čepin".

V spodnji galeriji si poglejte politike na voliščih:

Žerjav: Žal vlada ne bo padla

Prvak SLS Radovan Žerjav je dejal: "Pokojninska reforma pa je padla, Vlada RS pa ne. Škoda, moralo bi biti ravno obratno!"

Lahovnik: Za različne ljudi različna pravila

Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je dejal, da je bila pokojninska reforma neuspešna, saj ljudje imajo občutek, da nismo vsi v istem čolnu. Za različne ljudi namreč veljajo različna pravila, poudarja.

Virant: Vlada je rinila z glavo skozi zid

Predsednik Zbora za republiko Gregor Virant je dejal, da je vlada rinila z glavo skozi zid in se ni potrudila najti kompromisa s socialnimi partnerji. Vladne grožnje, če pokojninska reforma ne bo sprejeta, so ljudi zrevoltirale. Premier živi v vzporedni resničnosti, meni Virant, ki omenja Pahorjevo izjavo, da je najboljši voditelj, ki lahko Slovence popelje iz krize.

V spodnji galeriji so poglejte utrinke z volišč:

Preberite tudi: Na superreferendumsko nedeljo smo odločili ...

Sosed bo še lahko pomagal sosedu.

Po dosedaj preštetih glasovnicah so volivci zakon o arhivih zavrnili.

Kaj pravijo ekonomisti?

Volivci so z zavrnitvijo pokojninske reforme predvsem izkazali svojo nenaklonjenost vladi, ocenjujejo ekonomisti. "Menim, da so zavrnili razumno rešitev," je dejal Jože Mencinger. Volivci so pokojninsko reformo po Mencingerjevih besedah zavrnili predvsem zaradi nespretnosti vlade in hudobne politike opozicije, ki se je zavedala, da je ta reforma potrebna, a je šla na to, da je čim slabše tem boljše. Kot dodaten razlog je Mencinger navedel še nekoliko nespretnosti in užaljenosti sindikatov.

Ljudje so glasovali bolj politično in predvsem čustveno, ker so očitno zelo naveličani te vlade, je menil Tine Stanovnik. Posledice pa bodo znižanje bonitetne ocene in percepcija Slovenije nasploh kot nestabilne države, je opozoril.

"Skrbeti nas bi moralo, da s tem, ko vladi ni uspelo prepričati ljudi, se pripravljenost ljudi za reforme še odmika," pa je dejal Janez Šušteršič. Zato misli, da so danes vsi zaskrbljeni, tudi tisti, ki bodo verjetno dobili naslednji mandat. Bolj ali manj je vsem jasno, da je treba nekatere stvari v tej državi narediti, je dejal.

Kaj se bo zgodilo, Mencinger ne ve. Odstop vlade se mu zdi ena od možnosti, a se boji, da bomo prišli z dežja pod kap. "Komentar predsednika SDS Janeza Janše po njegovih besedah kaže, da že vnaprej prevaljuje krivdo na zdajšnjo vlado za bodoče neuspehe, ker naj bi ta vlada pač znižala zaupanje ljudi."

Na vprašanje, kaj pomeni zavrnitev reforme za slovenske javne finance, je Mencinger odgovoril, da to v resnici ni tako velik problem, kot se dela. "Slovenija je formalno gledano tretja najmanj zadolžena država EU. Res je dolg hitro narasel, a proračunski primanjkljaj v Sloveniji ni bistveno večji kot drugje," je dejal.

Tako da je črna slika Slovenije in javnih financ povsem odveč, je ocenil Mencinger, ki sicer ne trdi, da položaja na tem področju ni treba izboljšati, a hitro popravljanje povzroči še večje probleme.

Tudi Šušteršič meni, da država zaradi zavrnitve pokojninske reforme jutri ne bo propadla. "Vlada govori o približno 300 milijonih evrov, ki naj bi jih s to reformo prihranili, hkrati pa se je zadolženost Slovenije v zadnjih treh letih povečala za osem milijard evrov. V primerjavi s tem, kar je že bilo narejeno, bi bila torej ta pokojninska reforma finančno gledano razmeroma nepomembna," je dejal.

Po drugi strani Stanovnik napoveduje, da bodo v nekaj mesecih vidne ekonomsko finančne posledice tega referenduma. Kakšne bodo, lahko le ugibamo, je dejal, med možnimi ukrepi pa omenil zniževanje plač v javnem sektorju. "Nekaj bo treba hitro napraviti, a verjetno ne ta vlada," je dodal. Ob tem je Stanovnik spomnil, da bo z veljavno reformo prišlo do resnega zniževanja pokojnin, česar se ljudje sploh ne zavedajo.