FOTO & VIDEO: Bili smo na prizorišču zločina

Koliko resnice je v odmevnih in priljubljenih kriminalističnih serijah na televiziji, smo se tokrat prepričali na lastne oči.  V okviru tečaja usposabljanja so kriminalisti pod vodstvom Darka Delakorde, vodje oddelka za krvne in seksualne delikte uprave kriminalistične policije na GPU, na osmih prizoriščih ob Kočevski reki prikazali, kako poteka resnična preiskava in obravnava krvnih deliktov.

14-dnevnega praktičnega dela se je udeležilo 49 udeležencev, ki so se morali naučiti osnov topografije, nošenja orožja, uporabe zvez, izvajanja praktične vožnje, praktičnih postopkov, obravnavanje železniške katastrofe, premoženjskih deliktov, obravnavanje ekološke kriminalitete in obravnavanja kompleksnega primera ropa z najhujšo posledico – smrtjo.

Pred očmi novinarjev so obravnavali osem različnih situacij: sumljivo smrt oz. samomor s strelnim orožjem, zastrupitev v vozilu, predoziranje s prepovedano drogo, samomor z obešanjem, smrt zaradi posledic električnega udara, utopitev, razstrelitev in padec z višine. Njihovo delo je spremljalo deset inštruktorjev. Ob prizoriščih konstruktov navideznih smrti je nekaj besed povedal prof. Jože Balažic, predstojnik Inštituta za sodno medicino.

Utopitev

Priljubljen način med samomori v Sloveniji je skok v vodo, pojasnjuje Balažic. V primeru utopitve je najpomembnejše vprašanje – ali je šel utopljenec v vodo živ ali ga je notri nekdo vrgel. Na truplu so sledi. "Pena v ustih, pomešana s krvjo, pomeni, da je bil človek, ko je šel v vodo, še živ. To je znak otekanja pljuč, izdihavanja tekočine, ki se speni. Ker so se potrgali medpljučni mešički, so nastale krvave srage," je dodal.

Obstajajo štiri faze utopitve – nad gladino vode se človek običajno bori, pod gladino vode se dihala – ko vanje vdre voda – kot zaščitni mehanizem organizma zaprejo. Ker organizem še naprej deluje, se začnejo v njem ustvarjati velike količine ogljikovega dioksida, ki sproži center za dihanje, da začne požirati vodo – to je tretja faza. Četrta nastopi, ko človek izgubi zavest in potone na dno. Nato se začne proces razpadanja in gnitja. Truplo se napihne, dvigne ga na površje. Pomembno je, da najdejo vse dele telesa: "Pri nas na sodni medicini imamo dva dela trupla, za katerega še vedno ne vemo, komu pripada. Brez glave si težko pomagamo, čeprav imamo razpoznaven znak – štiri prsne bradavice. A še vedno nič,“ nadaljuje Balažic.

Obešanje

Tudi obešanje ni nujno samomor, lahko gre za 'fingirani' oziroma navidezni samomor, kar pomeni, da nekdo prikriva kaznivo dejanje. Treba je preiskati sledi, vzeti izjave prič, skratka, zbrati dokaze, ki nato sum na samomor potrdijo ali ovržejo. Pomembne so tudi sledi na obešencu, ki nastanejo ob zategovanju vrvi.

Predoziranje

Na truplu poiščejo vbodno mesto, kar pa ni vedno lahko, saj ga žrtve pogosto poskušajo skriti – drogo si vbrizgajo pod jezik, ženske v labialni predel ... Teh sledi na kraju dogodka ni mogoče takoj odkriti, se pa pokažejo med sanitarno obdukcijo in toksikološko analizo na prepovedane droge.

Smrt zaradi nepravilnega ravnanja z eksplozivom

Če je prišlo do eksplozije, so poškodbe dvisne od vrste eksplozivnega telesa, njegove moči in sestave. Drobni delčki pri eksploziji mine, na primer, naredijo veliko škodo, ko jih razprši in pustijo tako notranje kot zunanje poškodbe. Sama eksplozija je tako silovita, da lahko odtrga dele telesa ali raztrga celo telo. "Imeli smo primer, ko je bil človek zaradi eksplozije razmetan po vseh bližnjih drevesih,“ je povedal Balažic.

Delovna nezgoda

Če je delavec ob obrezovanju drevesa padel z lestve in v roki imel motorno žago, s katero se je do smrti porezal, se nato pri obdukciji poskuša ugotoviti, ali je to tisto, kar je povzročilo smrt.

Umor s strelnim orožjem oz. samomor

Ko nekdo umre zaradi strelne rane, morajo kriminalisti najprej zaščititi njegove roke – na zapestje mu poveznejo rokavice, da lahko kasneje preiskujejo, ali ima na rokah sledove smodnika, torej, ali je držal strelno orožje ali ne. Nato je treba najti vstrelno in izstrelno rano ter ugotoviti, ali je mesto tipično ali nemogoče. Po kolobarju odrgnine v vhodni rani se poskuša ugotoviti smer strela. Če je bližina absolutna – s cevjo, pritisnjeno na čelo, zaradi plinov iz cevi nastane mnogo večja rana in obsežnejše raztrganine, kot če se strelja bolj od daleč.

Zastrupitev z ogljikovim monoksidom

Tudi zastrupitev z ogljikovim monoksidom je v Sloveniji zelo priljubljen način samomora. Nanjo kažejo intenzivne višnjevo rdeče mrliške lise. Tudi sicer je prizor znan – iz izpušne cevi je napeljana cev v kabino avtomobila. Gre za najlažjo smrt – zelo hitro zaspiš, nič ne boli, ničesar ne čutiš in se ne zbudiš. Da pride do zastrupitve, mora biti ogljikov monoksid v zaprtem prostoru, mora ga biti vsaj za 0,1 odstotka. Pri obdukciji se nato določi volumski koncentrat plina v krvi. Smrtna koncentracija je 70 % pri moških, 60 % pri ženskah, pri otrocih tudi pod 50 %.

Smrt zaradi posledic električnega udara

Tipični sledovi smrti zaradi električne napetosti so tako imenovane električne značke. To so mesta, kjer tok vstopi ali izstopi iz telesa. Gre za bledim žuljem podobne strukture na koži, nekakšne kraterčke z dvignjenimi robovi in ugreznjeno sredino. To so edina znamenja, ki jih električni tok pusti na telesu.

In koliko od tega, kar vidimo na televiziji, je res? "Kar vidite, je precej realno, nerealen je le čas, v katerem kriminalisti zaključijo preiskavo. Ta je prilagojen filmskim vsebinam," pravi Balažic.

Vpogled v zločinski um ...

 "Življenjska zgodba se ne konča, ko prenehate dihati, ko se srce ustavi in možgani ostanejo brez kisika. Ko se to zgodi, so tu tisti, ki pokažejo luč. Ki poberejo koščke in povejo pravo zgodbo,“ je izsek napovedi novega programa, ki so ga z junijem lansirali tudi pri nas, namenjen pa je izključno preiskovanju in kriminalu, s poudarkom na znanosti sodne medicine.