Na obisku v Sloveniji se te dni mudi turški predsednik Abdullah Gül. S predsednikom Danilom Türkom sta danes poslovneže obeh držav nagovorila, naj okrepijo dosedanje gospodarske vezi in poiščejo nove priložnosti, predvsem na področju prometa in turizma.
"Turčija je zelo zanimiva za naložbe," je na današnji slovensko-turški poslovni konferenci na Brdu pri Kranju poudaril Gül. Kot je orisal, je Turčija zelo velik trg z 71 milijoni prebivalcev, poleg tega pa je primerna kot vstopna točka za slovenske poslovneže, ki želijo poslovati na njenih sosednjih trgih.
Turčija je veliko naporov vložila v razpršitev izvoza in vstop na nove trge, med katerimi je Gül omenil Kavkaz, Latinsko Ameriko, pacifiške države in Afriko. Turška podjetja po njegovih besedah zelo veliko vlagajo v Evropi in Afriki, zanimiva za njih pa je tudi Slovenija. Za možna področja ali gospodarskega sodelovanja ali za vlaganja je Gül označil prevozništvo, železniški in pomorski promet, turizem ter storitveni sektor, predvsem na letališčih in v hotelirstvu.
Turizem zanimiv za obe strani
Turizem je ena od dejavnosti, ki je po njegovem mnenju zelo zanimiva za obe strani. Lani je Turčijo po Gülovih navedbah obiskalo 37.000 turistov iz Slovenije, Turčija pa je bila enden redkih turističnih ciljev, ki se ni soočila z upadanjem gostov. "Zabeležili smo 2,5-odstotni porast gostov, našo državo pa je obiskalo približno 27 milijonov gostov," je navedel turški predsednik.
Oba voditelja držav sta izpostavila zelo uspešen turški gradbeni sektor, pri čemer je Gül omenil, da je vrednost projektov, ki so jih lani izvedla turška gradbena podjetja po svetu, dosegla 200 milijard dolarjev. Oba sta se zavzela tudi za večje sodelovanje tako na politični kot gospodarski ravni na območju Balkana.
'Pomembna je dolgoročna perspektiva'
Türk je izpostavil, da je pri krepitvi medsebojnega gospodarskega sodelovanja zelo pomembna dolgoročna perspektiva. Ob tem je po njegovem treba najti pravo kombinacijo med dolgoročnimi in takojšnimi ukrepi. Pri slednjih je opozoril na vizumski režim, za odpravo katerega si Slovenija prizadeva že nekaj časa.
''Liberalizacija vizumskega režima je širši problem," je dejal in nadaljeval, da ne ovira le poslovanja turških poslovnežev v EU, temveč odpira vprašanje človekovih pravic in pravice do svobodnega gibanja.
"Turčija je cvetoče gospodarstvo, uspešna država, ki uspešno rešuje tudi svoje težave," je še ocenil Türk. Ob tem je znova ponovil, da Slovenija polno podpira turška prizadevanja za članstvo v EU. Sicer pa Turčije po Gülovih besedah sedanja svetovna kriza ni toliko prizadela, ker so imeli podobno že leta 2000. Takrat smo prestrukturirali finančni sistem in banke so se na tokratno krizo dobro odzvale. Za dobre sedanje makroekonomske rezultate pa so zaslužne tudi ostale reforme, ki smo jih izvedli, je povzel Gül.
Izvozni artikli v obe državi
Blagovna menjava med Slovenijo in Turčijo je v prvih treh mesecih letos dosegla 82,5 milijona evrov. Izvoz, ki je dosegel skoraj 40 milijonov evrov, se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za dobrih 25 odstotkov, uvoz iz Turčije pa za dobrih 23 odstotkov. Lani je slovenski izvoz v Turčijo dosegel 151,3 milijona evrov in se v primerjavi z letom prej povečal za 7,5 odstotka, uvoz pa se je znižal za skoraj 14 odstotkov na 144,7 milijona evrov.
Med slovenskimi izvoznimi izdelki so lani po podatkih slovenskega statističnega urada prevladovali črpalke in kompresorji, barvila, papir in karton, osebni avtomobili ter elektrotermični aparati za gospodinjstvo. Med uvoznimi izdelki iz Turčije v Slovenijo pa so bili najbolj pogosti osebni avtomobili, zdravila, avtomobilske gume in motorna vozila za javni prevoz.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.