Slovenska strokovnjaka za floristiko in hortikulturo Sabina Šegula in Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo sta tudi letos praznično okrasila oltar v baziliki svetega Petra v Vatikanu. To je bilo že peto okraševanje ob božiču, skupaj s krasitvami za veliko noč pa sta baziliko v sodelovanju z vatikanskimi vrtnarji okrasila že dvanajstkrat.
Delo je potekalo kar tri dni, je sporočila Sabina Šegula in pojasnila, da so prvi dan naredili zelene podlage za Berninijeve stebre. ''Vsaka stranica stebra pomeni dva dolžinska metra dekoracije. Tako pridemo do obsega dekoracije za en steber, ki je osem metrov. Izjema je le sprednji steber na desni strani papeža Frančiška, saj je tam podoba Marije s posebno dekoracijo. Skupaj smo torej naredili 30 dolžinskih metrov dekoracije, ki ima za bazo srebrno jelko, dodali smo še vejice božjega drevca z rdečimi plodovi iz Toskane, pozlačeno zelenje velike grevilke in belo obarvan puhasti asparagus. Nato so sledile obrobne dekoracije glavnega oltarja in dekoracija kripte. Pri tem smo uporabili dodatno še temno rdeče dišeče vrtnice z Nizozemske, rumeno zlato rozgo in belo-rožnat dehteč 'vaxflower','' je opisala Šegula.
Drugi dan so dokončali dekoracijo za kripto, ambon in talno dekoracijo glavnega oltarja. Na predbožični dan pa so celotno dekoracijo dokončali in jo pripeljali v baziliko.
Tam so nato oblikovali še balkonsko dekoracijo, ki je bila po besedah Šegule zelo zanimiva, saj so uporabili več različnega zimzelenega zelenja: srebrne jelke, dolabrate hibe, japonske srpovke ali srpaste jelke, tise in paciprese. Dodali so še vejice božjega drevca z rdečimi plodovi, ''vaxflower'' in zlate storže.
Šegula je še pojasnila, da so letos okvirno prešteli, koliko posameznih vejic srebrne jelke so porabili. Skupna številka ni majhna, saj so porabili med 45 do 50 vejic za pol dolžinskega metra dekoracije. ''Če vse pomnožimo z narejenimi metri dekoracije, se je v povprečju za zelene podlage dekoracije uporabilo 8.000 vejic.''
Skupno so porabili: 10 šopov pisanolistnega božjega drevca, 40 vejic božjega drevca z rdečimi plodovi višine 80 cm, 300 vejic božjega drevca z rdečimi plodovi višine 40 cm, 30 šopov zlate grevilke, 100 zlatih storžev, 350 vejic zlate rozge, 750 rdečih vrtnic, 80 belih vrtnic, 22 šopov belega puhastega asparagusa in 5 vej belih orhidej Cymbidium.
In kakšna je simbolika uporabljenih barv in rastlin?
Strokovnjaka sta seveda zelo pozorna na simboliko barv in samih rastlin, ki jih uporabljata pri božični okrasitvi. Tako je zimzeleno zelenje - srebrna jelka, klek in pacipresa - simbol nesmrtnosti oziroma večnega življenja. Grevilka je simbol bogastva in varnosti, zaščite, je pojasnila Šegula.
''Bor (borovi storži) simbolizira nesmrtnost in božansko svetlobo, ki si jo razlagamo s trajnostjo iglic. V zahodnih mitologijah je simbol izpovedane resnice. Poleg tega simbolizira neomajno moč, ki jo predstavljajo mogočne rimske pinije (bor). Je tudi simbol odločnosti in pričakovanja. Borov storž je bil pri starih Grkih amulet za nesmrtnost,'' je naštela nekaj pomenov.
Božje drevce – bodika, ileks – pa je po njenih besedah simbol moči, sreče, veselja in upanja na vnovično vrnitev sonca, ki se bo zgodil po zimskem solsticiju, božje drevce pa naj bi odganjalo tudi zle duhove.
Orhideje simbolizirajo ljubezen, lepoto in bogastvo, rdeče vrtnice so cvet ljubezni, bele pa nedolžnosti. Bela barva sicer simbolizira še čaščenje, čistost, rojstvo, enostavnost, mirnost, ponižnost in natančnost.
Zlata barva simbolizira blagostanje, bogastvo, status, vpliv, moč in prestiž. Zlata barva stimulira samozavest, občutek dostojanstva, moči, volje vpliv in jasno vizijo. Simbolizira tudi sonce in svetlobo torej predstavlja vedrino in optimizem.
Zelena barva pa simbolizira svežino, vztrajnost, sprostitev, naravo, srečo in uspeh. Barva deluje pomirjajoče in spodbuja lastnosti, kot so pripravljenost pomagati, vzdržljivost, tolerantnost in zadovoljstvo. Je barva, ki vsako leto spomladi obarva naravo, zmagoslavno premaga zimo, zato ponazarja upanje, harmonijo in pomladitev.
Rdeča barva, kot je še navedla Šegula, simbolizira brezmejno moč in ljubezen. Hkrati nas spominja na kri, ki je glavna telesna tekočina, ki omogoča življenje, zato jo marsikje pojmujejo kot sedež duše.
KOMENTARJI (67)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.