FOTO: Špica vse bolj urbana

Ljubljanski župan Zoran Janković je odprl nov most čez Gruberjev prekop na Špici, ki bo mesto povezal z zelenim zaledjem, predmestjem in Botaničnim vrtom, namenjen pa bo pešcem in kolesarjem. Mestna občina Ljubljana (MOL) je za projekt postavitve mostu, ki pomeni začetek celostne urbane ureditve Špice, porabila 1,3 milijona evrov. Župan je na otvoritvi pohvalil izjemno strokovnost vseh izvajalcev del in tudi pripravljavce projekta, posebej pa se je zahvalil mestnim službam, ''ki so spet pokazale izjemno strokovnost''.

Najožji na sredini

Most čez Gruberjev prekop na Špici, ki je dolg 38 metrov, je zamišljen kot ultralahka struktura; nima težkih in masivnih opornikov, le minimalen temelj, ki počiva na pilotih, tako da ne poškoduje obrežnega roba. Konstrukcija je preprosta, zasnovana kot prostorsko paličje dvojnega loka z odprtim trikotnim prerezom. V nosilni prerez je vsajena pohodna površina brvi, ki se prav tako v blagem loku dviguje proti sredini mostu.

Ker se konstrukcija loka vzpenja hitreje kot hojnica, se prometna površina proti sredini zoži na 3,5 metra, proti bregovoma pa razširi na 4,7 metra. V pohodno površino je vgrajeno talno gretje. Osvetlitev mostu s svetilkami LED, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo in nizko porabo energije, je diskretna in varčna, hkrati pa povzdigne most v pomemben javni objekt. Še posebej zanimiv je pogled na most od spodaj, s poti ob vodi in s plovil.

Ideja o odvodnem kanalu stara pet stoletij

Zamisel o odvodnem kanalu, ki bi prispeval k izsuševanju Barja, se je rodila že sredi 16. stoletja, zares zaživela pa je leta 1769, ko so dunajske oblasti v Ljubljano poslale jezuita Gabrijela Gruberja, da bi organiziral potrebne študije za hidravliko, mehaniko in rečno navigacijo ter zasnoval in izvedel gradnjo prekopa. Zahtevna gradnja 3170 metrov dolgega prekopa se je začela leta 1772 in je trajala osem let. Leta 1828 so s prekopom v Mostah prerezali zavoj Ljubljanice, staro strugo med Mostami in Kodeljevim pa zasuli. Tedaj se je ime Gruberjev prekop udomačilo tudi za del nekdanje Ljubljanice in sedanje sotočje. Leta 1829 so bila končana tudi dela s poglabljanjem Ljubljanice in prekopa.