V Sloveniji praznujemo dan državnosti. Pred natanko 17 leti je namreč slovenska skupščina sprejela Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, zvečer pa je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti. Tam je na predvečer praznika potekala osrednja proslava, na kateri je bil glavni govorec predsednik republike Danilo Türk.
Spomnil je na težave, ki tarejo celoten svet, od globalnega segrevanja do visokih cen nafte in hrane. Okrcnil pa je tudi slovensko politiko. Argument moči prevečkrat prevlada nad močjo argumenta, meni predsednik. Skrbi ga odnos do pravosodja, prehitro sprejemanje odločitev s pomočjo preglasovanja in preiskovalne komisije, ki postajajo sredstvo političnega obračunavanja. "V našem političnem dogajanju je še vedno preveč izključevanja, zamerljivosti in trmastega vztrajanja pri svojem. Vse premalo je argumentirane razprave, odprtega razmišljanja in sposobnosti za iskanje skupnega interesa,“ meni slovenski predsednik. Za konec je pozval, naj pustimo zamere za sabo in uveljavimo moč argumenta ter končal z besedami: Srečno, Slovenija!
Proslava se je sicer pričela s topovskimi salvami z ljubljanskega gradu in končala s slikovitim ognjemetom. Vmes so zbrani prisluhnili slovenski in evropski himni ter se s pomočjo glasbe sprehodili skozi čas. Preletela pa so jih tudi letala slovenske vojske. Slavnostne prireditve bodo tudi na praznični dan potekale po celotni Sloveniji.
25. junij 1991
Slovenska skupščina je na ta dan razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast slovenske samostojnosti ni priznala in že 27. junija so sledili prvi oboroženi spopadi med Jugoslovansko armado na eni ter slovensko Teritorialno obrambo in policijo na drugi strani.
Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.
Na začetku julija so se nato je po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih začela pogajanja med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t.i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina. Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN.
Brez Demosa – brez samostojnosti?
Brez zmage Demokratične opozicije Slovenije (Demos) na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni spomladi 1990 se Slovenija ne bi osamosvojila, je ob dnevu državnosti poudarila novinarka in zgodovinarka Rosvita Pesek. "To je bila neka druga energija, to so bile neke druge politične strukture, ki v glavnem niso imele nobene zveze z Beogradom in jim zato niso bile nič dolžne. Prav tako niso 'skupaj rasle' na mladinskih delovnih brigadah in partijskih kongresih," je pojasnila. Verjetno bi prišlo do nekega rahljanja in drugačnih navez, je dejala, a dodala, da brez Demosa ne bi prišlo do tako "ostrega reza" z Jugoslavijo in v tako kratkem času.
Milan Balažic pa meni, da bi osamosvojitev dočakali tudi v primeru, če Demos na volitvah ne bi zmagal. "Vendar bi bila pot daljša in verjetno tudi bolj tvegana, ker okvir takrat razpadajoče federacije ni nudil Sloveniji nobene varnosti več," je pojasnil. Poudaril je, da se je na koncu 80. in začetku 90. let pričakovalo izbruh oboroženih spopadov.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.