Komunalno podjetje Snaga je v središču Ljubljane več kot 50 zabojnikov za smeti opremilo kot protestnike proti zavrženi hrani. Kante so s transparenti "Če smo na ulici, še ne pomeni, da smo lačne!", "Site smo zavržene hrane" in "Dvigni glas proti zavrženi hrani!" mimoidoče opozarjale na nespoštljiv odnos do hrane in jih pozivale k spremembam.
Današnji dogodek je del pobude Dvigni glas proti zavrženi hrani, s katero javno podjetje Snaga Ljubljana opozarja na problematiko zavržene hrane in problematizira odnos do hrane v družbi izobilja ter pretirane potrošnje.
"S pobudo se je Snaga odločila za nekoliko drugačen pristop, kjer javnost na zavrženo hrano opozarjajo kante, ki so neme priče vsakdanjih navad, vrednot in življenjskega sloga svojih uporabnikov," so poudarili v podjetju.
Imamo premalo spoštljiv odnos do hrane
"Do zdaj smo v Snagi opozarjali na količine, ki jih zavržemo vsako leto, in na razloge, zakaj zavržemo toliko hrane. Zdaj pa je čas, da pogledamo globlje ter se vprašamo, ali je naš odnos do hrane kot osnovne dobrine (dovolj) spoštljiv in če ni, kaj bomo spremenili," je ob tej priložnosti dejal direktor Snage Ljubljana Janko Kramžar.
V podjetju verjamejo, da lahko količino hrane zmanjšamo samo, če spremenimo svoje vedenje, navade in odnos do hrane. V družbi izobilja, udobja in pretirane potrošnje namreč manjše zavržke hrane lahko dosežemo le z bolj spoštljivim odnosom do te osnovne dobrine.
K sodelovanju so zato povabili tudi redno profesorico psihologije na filozofski fakulteti Darjo Kobal Grum, ki se že vrsto let ukvarja s psihologijo prehrane. "Včasih je hrana pomenila vir za preživetje, danes, v družbi izobilja in udobja, pa imamo do nje površen, mačehovski odnos. Deloma je tako tudi zato, ker se želimo ločiti od predhodnih generacij, ki so živele v pomanjkanju," je povedala.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.