Pravoslavni verniki danes praznujejo božič, praznik Jezusovega rojstva. Na božično jutro so po cerkvah potekala jutranja bogoslužja, ki so jih ponekod pripravili že opolnoči.
Na božič so se pravoslavni verniki pripravljali šest tednov, ko je zanje veljal tudi post. V nedeljo so praznovali badnji dan, ki pomeni bedenje oziroma pričakovanje. Verniki so v svoje domove odnesli slamo in tako simbolično ustvarili skromen prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus.
Pri večernem bogoslužju so zažgali in posvetili hrastova polena, imenovana badnjak, in jih razdelili vernikom, ki so jih kot znamenje novorojenega Jezusa odnesli domov.
Paroh Srbske pravoslavne cerkve pri nas Tomo Ćirković je poudaril, da je čisto srce vedno pripravljeno nahraniti lačnega, napojiti žejnega ter pomagati sirotam in onemoglim. Paroh je v voščilu posebej pozdravil tudi bolne, po nedolžnem obsojene, zapornike, vdove, sirote, onemogle, ostarele in zapuščene. Vsem vernim in vsem ljudem dobre volje, ki v sebi in okoli sebe gradijo mir, pa je zaželel, da bi bilo novo leto "izpolnjeno z milostjo, dobroto ter Gospodovim blagoslovom".
Pravoslavni verniki božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, romunska, bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak gregorijanskemu, in so božič praznovale že pred dnevi.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.