Slovenija

FOTO: Začenja se poletna gneča v gorah. 'Ne pozabite, ko ste na vrhu, ste šele na polovici poti'

Ljubljana, 13. 06. 2017 13.35 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek
Komentarji
15

Samo letos so gorski reševalci opravili že 154 intervencij, kar je 54 več kot v lanskem letu. Pred začetkom poletne planinske sezone, ki v gore privabi največ planincev, pristojni opozarjajo, da v gore nikar ne gremo brez ustrezne opreme in pripravljenosti, da moramo vedno preveriti razmere v gorah ter poskrbeti za ustrezno zavarovanje.

Vsako leto znova pred začetkom poletne planinske sezone Planinska zveza Slovenije (PZS), Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), Policija in Slovenska vojska opozarjajo na varno pot v naših in tujih gorah. Opozorila in predvsem nasveti niso odveč, saj letošnja statistika kaže, da so gorski reševalci do 10. junija opravili že 154 intervencij, kar je 54 več kot v lanskem letu. Žal je sedem oseb umrlo, kar je vseeno nekoliko spodbudna številka, saj jih je v istem obdobju lani umrlo kar 12. Še vedno je najpogostejši vzrok nesreč zdrs, sledi nepoznavanje terena oziroma slaba priprava na turo, nato slaba telesna in duševna pripravljenost, dvema nesrečama pa je botroval tudi alkohol.

Brez te opreme ne gremo v gore

Z Dnem slovenskih planinskih doživetij, ki 17. junija s celodnevnim planinskim dogajanjem vabi na Dom pod Storžičem odrasle, mlade in najmlajše planince ter turne kolesarje, se uradno začenja poletna planinska sezona, ki traja do sredine septembra in v gore privabi največ planincev.

Že tradicionalno so na skupni novinarski konferenci opozorili, da v hribe in gore ne odhajamo nepripravljeni. Dotaknili so se tudi opreme, ki jo potrebuje planinec, ko se odpravlja v hribe. Zadnja leta so naše gore vedno bolj zasedene in vse prepogosto se dogaja, da planinci izlete v gore ne jemljejo dovolj resno. V nahrbtnik, ki naj ne bo prevelik in pretežek (okoli 25 do 30 litrov), mora pripravljen planinec pospraviti: komplet prve pomoči, zaščitno alu-folijo ali črno vrečo za smeti, čelno svetilko, rezervne baterije, napolnjen mobilni telefon, beležko in navadni svinčnik, svečo in vžigalice v vodonepropustni vreči ter železna rezerva, torej hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolgi rok trajanja. Ker je v visokogorju hladneje, prav tako se vreme hitro spreminja, imejte s seboj tudi topla oblačila, kapo in rokavice. Kot opozarja strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi, je največ podhladitev ravno v poletnih mesecih.

Del obvezne opreme za vaš pohodniški nahrbtnik
Del obvezne opreme za vaš pohodniški nahrbtnik FOTO: Aljoša Kravanja

Zelo je pomembna tudi izbira gojzarjev oziroma pohodnih čevljev, ki naj ne bodo enaki za poletno sezono in za zimsko, opozarja Šerkezi. "Gojzarji ne smejo biti pretežki, prevroči, pač pa lahki, a hkrati s trdnim podplatom za dober oprijem," pravi Šerkezi in dodaja, da je za visokogorje najbolj primerna visoka obutev, ki ščiti gležnje.

Ponekod v visokogorju še vedno zbit in pomrznjen sneg

Ker je na določenih delih planinskih poti še vedno zbit in pomrznjen sneg, je za prečenje takšnega mesta potrebnih več izkušenj in seveda primerna oprema (cepin in dereze). Če opreme nimate in niste preveč zanesljivi, je bolje, da obrnete in ne tvegate. Kjer planinske poti potekajo pod stenami in je večja možnost padajočega kamenja ali pa na sestopih po meliščih in izpostavljenih poteh, svetujejo uporabo čelade, pa tudi sicer čelada ne bo odveč, saj hitro lahko pride do manjših zdrsov ali padcev, kjer je glava zelo izpostavljena trkom ob trdo podlago.

Čelada in čelna svetilka vam bosta marsikje v visokogorju prišli prav.
Čelada in čelna svetilka vam bosta marsikje v visokogorju prišli prav. FOTO: Aljoša Kravanja

V gore res zgodaj, računajte tudi na možnost neviht

Seveda velja še nasvet, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj, to je med 4. in 5. uro zjutraj, ko še ni prevroče, prav tako je potrebno v poletnem času računati tudi na poletne popoldanske nevihte, ki jih spremljajo strele. Pred njimi smo varni samo v planinski koči oziroma bivaku, ki pa so namenjeni zgolj zasilnemu postanku in ne množičnemu visokogorskemu turizmu.

Otrokom prilagodimo turo

Ker so gore že od nekdaj priljubljene tudi med otroci, je pomembno, da se zavemo, da v primeru, ko se v gore odpravljamo z otroki, da turo prilagodimo njim in njihovi starosti. "Imejmo v mislih, da je za njih pomembna pot in dogodki na njej in ne vrh," pravi Šerkezi, ki opozarja, da je potrebno ves čas v gorah skrbeti za ustrezno hidracijo, torej vnos zadostne količine vode.

V gore se odpravimo zdravi

Ko gremo v gore, je potrebno imeti ves čas v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti, saj je naš cilj varno priti domov.

Žal gorski reševalci opažajo, da se v gorski svet odpravljajo tudi bolni ljudje, še posebej kronični bolniki. Lani je bilo kar nekaj nesreč, ker so se v gore odpravili posamezniki z določenimi kroničnimi boleznimi in so se končale s smrtjo, opozarjajo pristojni. Tako so najpogostejše naslednje bolezni: srčni infarkt, zapleti zaradi sladkorne bolezni ter burni odzivi telesa po kemoterapiji. Naj velja, da se v gore odpravimo zdravi, pripravljeni in ustrezno opremljeni.

Pozabite na doktorja Gruberja, raje spoznajte nasvete gorskega zdravnika Janeza

PZS je izdala strip o gorski medicini, ki predstavlja nasvete gorskega zdravnika Janeza. "Na pobudo gorskega zdravnika in gorskega reševalca letalca Jurija Gorjanca je pod okriljem Odbora za usposabljanje in preventivo PZS izšel brezplačen strip Gorska medicina za vsakogar, ki s pomočjo gorskega zdravnika Janeza slikovito predstavi razumevanje bolezni, povezanih z gorami in mrazom, poznavanje tveganj, priprave in vadbo, da bodo gore ostale kraj užitka, srečanja in osebne rasti, ne pa kraj nesreče in poškodb,” je dejal generalni sekretar PZS Matej Planko.

PZS je izdala strip o gorski medicini, ki predstavlja nasvete gorskega zdravnika Janeza.
PZS je izdala strip o gorski medicini, ki predstavlja nasvete gorskega zdravnika Janeza. FOTO: Aljoša Kravanja

Reševanje v tujini, če ne boste ustrezno zavarovani, plačate sami

Je pa Šerkezi omenil tudi kar nekaj težav Slovencev, ki so se ponesrečili v tujini in so potrebovali reševanje, ki so ga morali nato plačati sami. Ker niso bili ustrezno zavarovani, so morali sami pokriti stroške reševanja, ki so znašali od 4000 do 7000 evrov, zato so na današnji novinarski konferenci pozvali vse obiskovalce gora, da pravočasno poskrbijo za ustrezno zavarovanje za reševanje v tujih gorah in prav tako za zavarovanje za planinsko dejavnost. Zaenkrat še velja, da v Sloveniji visoke stroške reševanja v gorah krijeta ZZZS in država, v primeru malomarnosti pa posameznik sam.

Ponekod v gorah je še vedno zbit in pomrznjen sneg, zato bodite previdni, prav tako ne precenite svojih zmogljivosti.
Ponekod v gorah je še vedno zbit in pomrznjen sneg, zato bodite previdni, prav tako ne precenite svojih zmogljivosti. FOTO: 24ur.com

Nov projekt za učinkovitejše iskanje in reševanje v gorah

Je pa Šerkezi predstavil tudi inovativen projekt GRZS, ki bo v veliko pomoč vsem sodelujočim v iskalnih in reševalnih akcijah. Projekt z imenom sarOS (Search and Rescue operating System) je v bistvu aplikacija s celotno kartografsko, komunikacijsko in logistično podporo, ki omogoča, da imajo gorski reševalci brez uporabe interneta (povezave so v gorah namreč slabe, motene) in s samo nekaj kliki na svojih napravah popoln pregled območja, na katerem naj bi se nahajal ponesrečenec. Kot pravi Šerkezi, so do sedaj to uporabljali z več posameznimi programi, odslej pa je vse združeno in preprosto za uporabo. Zaenkrat so že izobrazili 24 gorskih reševalcev ter 8 policistov, s pomočjo nove aplikacije, ki se še razvija, pa upajo, da bodo čim bolj optimizirali iskanje pogrešanih oseb in s tem zmanjšali strah, ki vlada med reševalci, ki se sprašujejo, ali so res vse pregledali.

Največ reševanj ob sobotah in nedeljah

Dežurstvo za helikoptersko reševanje v gorah je predstavil Robert Kralj, pomočnik poveljnika PPE za gorsko enoto Policije in pomočnik vodje LPE. "Dežurstvo se je začelo 2. junija in se bo končalo 1. oktobra, skupaj bo trajalo 91 dni. Junija in septembra poteka od petka do nedelje, medtem ko v najbolj obremenjenih mesecih julij in avgust vse dni v tednu. Z dežurstvom dosežemo zelo hitre odzivne čase, saj v hujših primerih vedno odločajo minute, hkrati pa je način delovanja, ko ni potrebno pobiranje reševalcev in zdravnikov po terenu, tudi cenejši," je dejal Kralj in izpostavil: "V času dežurstva ekipe vsako leto opravijo okoli 140 reševanj, kar je več kot tretjina vseh intervencij v letu, največ se jih opravi ob sobotah in nedeljah. Vsako leto je več intervencij zaradi bolezenskih stanj in reševanja nepoškodovanih, ki zaidejo z označenih poti malo po svoje in ne najdejo varnega izhoda iz težav. Z njihovim reševanjem nastajajo stroški, ekipe pa niso na voljo za intervencije, ko je mogoče nekdo zaradi poškodbe ali bolezni resnično življenjsko ogrožen."

Pri nesreči v gorah naj obiskovalci pokličejo na interventno številko 112 in sporočijo, za kakšno poškodbo gre, koliko je poškodovanih, čim bolj točen kraj ter vremenske razmere. Velja tudi opozorilo vsem pohodnikom, naj nikar ne mahajo helikopterju, saj ekipa v helikopterju ne ve, ali nakazujejo, da potrebujejo pomoč, ali mahajo v pozdrav. To lahko reševalce samo zmede in pomoč za poškodovanega ne bo tako hitra in uspešna.
Stotnik Aljoša Kirbiš, pilot helikopterja bell 412, pa je predstavil statistiko helikopterskega reševanja lani in letos. "Dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske, ki je s helikopterjem bell-412 na vojaškem delu Letališča Jožeta Pučnika na Brniku vsak dan v pripravljenosti, je v prvih dneh junija trikrat sodelovala pri reševanju v gorah in poskrbela za 11 nujnih helikopterskih prevozov poškodovanih ali obolelih oseb. Skupaj je prepeljala 14 poškodovanih ali obolelih in pri tem naletela dobrih 14 ur. Dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje SV so letos v reševalnih akcijah posredovale 136-krat, od tega 36-krat v gorah. Za primerjavo je helikopter v enakem obdobju lani v reševalnih akcijah posredoval 138-krat, od tega 19-krat v gorah."

Do konca junija bodo odprte vse koče. Zaradi prenove ostaja zaprt Dom Petra Skalarja na Kaninu

"Od 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov je že danes odprtih 161, preostalih 20 koč bo večina odprtih prihajajoči konec tedna, 17. in 18. junija, oziroma do konca junija," je s trenutno odprtostjo planinskih koč novinarje seznanil načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič. Zaprt ostaja Dom Petra Skalarja na Kaninu in bo pripravljen za naslednjo sezono. Ažurno osvežene podatke o odprtosti planinskih koč lahko planinci preverijo na spletni strani PZS.

Tako hudomušno pa so pred začetkom poletne planinske sezone vse planince nagovorili in opozorili hrvaški gorski reševalci. Zapis so pripravili v štirih jezikih - angleškem, nemškem, italijanskem in češkem.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (15)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kaslc 1
14. 06. 2017 11.33
samo v dveh primerih,izmed 154 je bil prisoten alko,tko da ne tumpajte prevec,trdoglavci
jonbonslon
13. 06. 2017 21.15
+0
vsakemu planincu pihat!v vinski Sloveniji je pijanost nacionalni šport..
srecnii
13. 06. 2017 20.09
+2
In še do danes jim ni uspelo uvest sistema, ki bi malomarne planince kaznoval in bi nosil vse stroške reševanja.
piko112
13. 06. 2017 17.25
+10
Prav tako pospravljajte svoje smeti, tako v naravi kot v avtu ne mečite jih okoli.
odkimasin
13. 06. 2017 16.25
+4
Včasih smo hodil v Portlna, zdej pa nad 1500m, tm so najbolj gajstne!
kaslc 1
13. 06. 2017 16.11
+2
nad 2000 mors jet de te vest pol ne pece,pa se fajn ogrete so gor
kaslc 1
13. 06. 2017 16.10
+1
pa prisrcnica
dr.dare
13. 06. 2017 14.49
-6
lol hahahaah vse kar rabiš je 6pack, nož in vžigalnik če s tem v naših gorah nisi sposoben preživet potem bolje da si doma v stanovanju....
zdrava.pamet
13. 06. 2017 15.36
+1
dr.dare
13. 06. 2017 15.48
-2
Mich Diam
13. 06. 2017 14.47
ko prideš gor je to komaj začetek pa take pa to....... hop, hop, hop.........!
modelx
13. 06. 2017 14.44
+10
ko si na vrhu je manj kot polovica poti za tabo. večina se mora zavedati, da nima kondicije na pretek in so jo velik del porabili za gor. zato jim pot navzgor pomeni le okoli 40% poti. poleg tega je spust lahko bolj nevaren, kot vzpenjanje - višje težišče, stopanje navzdol,....
Vig1
13. 06. 2017 14.56
+5
Točno, pri hoji navzdol mnogo bolj trpijo sklepi, pa še mišice so za nazaj dol že bolj utrujene in večina nesreč, še posej zvinov in zlomov se zgodi po poti dol. Tekači ki iz hribov tekajo navzdol, ponavadi hitro končajo svojo tekaško kariero, z uničenimi koleni in gležnji.
modelx
13. 06. 2017 15.57
+1
po klancu navzdol je potrebno znati teči, zato ni nujno, da si uničiš gležje in kolena. poleg tega se oni ogrejejo, hodci pa veliko počivajo.
bohinj je zakon
13. 06. 2017 17.52
+3
melišča so super ............če so...............moraš pa znat.............od Kredarce navzol kar zletiš